1102 Ljubljana Odvetnik - Predstavitev · 2012-02-17 · Odvetnik Poštnina plačana pri pošti...

OdvetnikOdvetnikPoštnina plačana pri pošti

1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

LLeettoo VVIIII,, šštt.. 88 ((2299)) -- ddeecceemmbbeerr 22000055

RReevviijjaa OOddvveettnniišškkee zzbboorrnniiccee SSlloovveenniijjee

ddrr.. ZZvvoonnkkoo FFiiššeerr

IIzzhhooddiiššččaa zzaa rreeffoorrmmoo kkaazzeennsskkeeggaa ppoossttooppkkaa vv RRSS –– 11.. ddeell

mmaagg.. JJoorrgg SSllaaddiičč,, mmaagg.. PPaavvllaa SSllaaddiičč -- ZZeemmlljjaakk

OObbvveezznnoo ooddvveettnniišškkoo zzaassttooppaannjjee pprreedd SSEESS

JJeerrnneejj PPooddlliippnniikk

OOddvveettnniišškkoo iinn ssooddnniišškkoopprriipprraavvnniiššttvvoo vv pprraakkssii

SSttoojjaann ZZddoollššeekk

OOddvveettnniikk oo vvpplliivviihh ppoolliittiikkee nnaa ssooddnnee ppoossttooppkkee

IInntteerrvvjjuu

AAlleešš ZZaallaarr:: OOddvveettnniikkii –– kklljjuučč mmeeddiiaacciijj!!

odvetnik st/29 -prelom 1/13/06 11:14 AM Page I

KKaazzaa

lloo

TTaabbll

ee ooff

ccoonn

tteenntt

ssUvodnikdr. Marko Ilešič: Vloga odvetnika pred Sodiščem ES

Člankidr. Zdravko Fišer: Izhodišča za reformo kazenskega postopka

v RS (1. del)mag. Jorg Sladič in mag. Pavla Sladič - Zemljak: Obvezno odvetniško

zastopanje v procesnem pravu Sodišča ES – procesna predpostavkapostulacijske sposobnosti?

Boris Grosman: Nagrajevanje odvetniškega dela v NemčijiJernej Podlipnik: Odvetniško in sodniško pripravništvo v praksi

Tomaž Marušič: Deset pravil FIS v slovenski sodni praksi

Dnevi pravnikovOdvetnik o vplivih politike na konkretne sodne postopke

(mag. Bojan Kukec)

IntervjuAleš Zalar: Odvetniki – ključ mediacij! (mag. Bojan Kukec)

Mednarodna srečanjamag. Gregor Velkaverh: Kaj želi evropsko odvetništvo?

Bojana Potočan: 5. konferenca evropskih odvetnikov o izobraževanjudoc. dr. Konrad Plauštajner: CCBE – posvet in seja v Bruslju

Tanja Sedušak: Srečanje slovenskih in hrvaških odvetnikov

Sodna praksa US RSTožba po ZUS ni učinkovito pravno sredstvo (mag. Bojan Kukec)

Sodna praksa ESČPV Sloveniji gre za sistemsko kršenje pravic iz EKČP (mag. Bojan

Kukec)

RecenzijePravdni postopek s komentarjem – 1. knjiga (1.–150. člen) (mag. Bojan

Kukec)dr. Marko Novak: Uvod v pravno pisanje (mag. Bojan Kukec)

Mediji o odvetništvoOd kakovosti in interesa domačih odvetnikov je odvisno, koliko bo

pritožb na ESČP (B. K.)

Statistika

Zgodovinadr. Peter Čeferin: Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška

zbornica v letih 1972–1973

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Sonje Lipec

Razvedrilodr. Karlo Primožič: Odvetnica in harmonika

Novice iz svetaDean Zagorac: Obtožnica kar prek SMS

Dean Zagorac: Šale o pravnikih in pravna kultura

Stvarno in avtorsko kazalo prispevkov v Odvetniku – letnik 2005

Avtorski sinopsis

Editorialdr. Marko Ilešič: The role of an attorney at the ECJ

Articles dr. Zdravko Fišer: Outlines for the reform of the criminal procedure inRepublic of Slovenia (1st part)Jorg Sladič, LL.M, Pavla Sladič - Zemljak, LL.M: Mandatory legalrepresentation in the proceedings legislation of the ECJ – processpresumption of postulation capability?Boris Grosman: Awarding of attorneys’ work in GermanyJernej Podlipnik: Attorneyship and judicial probation in practiceTomaž Marušič: The ten FIS rules in Slovene court practice

Days of Slovene lawyersAttorney’s view of the influences of politics on specific courtproceedings (Bojan Kukec, LL.M)

Interview Aleš Zalar: Attorneys – key to mediations! (Bojan Kukec, LL.M)

International meetingsGregor Velkaverh LL.M: What are the goals of European attorneys?Bojana Potočan: 5th Conference of European attorneys on educationdoc. dr. Konrad Plauštajner: CCBE – consultation and meeting inBrusselsTanja Sedušak: Meeting of Slovene and Croatian attorneys

Court practice of the Constitutional court of the Republic of SloveniaLawsuit in accordance with the law on administrative litigations is notan efficient legal remedy (Bojan Kukec, LL.M)

Court practice of the ECHRSystematic violation of the European Convention on Human Rights inSlovenia (Bojan Kukec, LL.M)

ReviewsLitigation procedure with commentary – 1st book (Articles 1 – 250)(Bojan Kukec, LL.M)dr. Marko Novak: Introduction to legal writing (Bojan Kukec, LL.M)

Media and attorneysThe quality and interest of domestic attorneys shall determine thenumber of complaints to the ECHR (Bojan Kukec, LL.M)

Statistics

Historydr. Peter Čeferin: From the archives of the Bar association of Slovenia –the Bar during 1972 and 1973

From the court roomIgor Karlovšek – The murder of Sonja Lipec

Pastimedr. Karlo Primožič – Lady barrister and an accordion

News from around the worldDean Zagorac: Bill of indictment as an SMS messageDean Zagorac: Jokes about lawyers and the legal culture

2005 Annual Table of Contents of the Odvetnik magazine – bySubjects and Authors

Authorial Synopses

SS pprriissppeevvkkii ssooddeelluujjeejjoo:: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Dr. Zvonko Fišer, sodnik na Ustavnem sodišču RS in profesor na PF Univerze v Ljubljani. Boris Grosman,odvetnik v Ljubljani. Dr. Marko Ilešič, sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik,univ. dipl. pravnik. Mag. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Tomaž Marušič, upokojeni odvetnik iz Solkana. Doc. dr.Konrad Plauštajner, odvetnik v Celju. Jernej Podlipnik, odvetniški pripravnik na Vrhniki. Bojana Potočan, odvetnica v Ljubljani. Dr. KarloPrimožič, odvetnik v Gorici (Italija). Tanja Sedušak, strokovna sodelavka na OZS. Mag. Jorg Sladič, referendaire v kabinetu dr. Verice Trstenjak naSDPS v Luksemburgu. Mag. Gregor Velkaverh, odvetnik v Kopru. Mag. Pavla Sladič - Zemljak, odvetnica v Ljubljani. Dean Zagorac, novinar ured-nik Pravne prakse.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 30/2006!

33

44

1199

2211

2233

2299

3300

3366

3388

3377

4400

4411

4422

4444

4477

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. – stalni sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st/29 -prelom 1/13/06 11:14 AM Page II

Odvetniška zbornica Slovenije sporoča, da je umrl njen član

Ivan Japelj, odvetnik v pokoju iz Ljubljane in predsednik

Odvetniške zbornice Slovenije v obdobju 1975–1982.

Ostal bo v našem spominu.

33Odvetnik 29/december 2005

Kot je znano, mora stranke v postopku predSodiščem ES (SES) zastopati odvetnik. Iz-jema velja za t. i. privilegirane osebe (in-

stitucije EU in države članice), ki jih mora zasto-pati agent (uradni zastopnik države), in za strankev postopkih predhodnega odločanja, kjer veljajopravila nacionalnega prava o zastopanju v postop-ku pred nacionalnim sodiščem. Vendar je tudi vteh primerih odvetniško zastopanje običajno.

Zdi se mi, da so nekatera bolj v praksi izobli-kovana pravila takšne narave, da lahko pomenijotudi obogatitev običajnega načina obnašanja slo-venskih odvetnikov, hkrati pa pomenijo koristnenapotke pri pripravi na ognjeni krst slovenskegaodvetnika pred SES.

Čeprav odvetnik zastopa stranko oziroma poma-ga njenemu zastopniku, ga ne zavezuje le dolžnostvarovati strankine interese. Splošno sprejeto jespoznanje, da mora biti odvetnik tudi sodelavecsodišča. To ni le fraza! Čisto praktična posledicatega spoznanja je obnašanje odvetnikov, ki skušajosodišču pomagati pri sprejemu odločitve (seveda vinteresu svoje stranke), in le redko zamolčijo argu-mente, ki govorijo proti tem interesom, pač pa jihskušajo razlagati v določenem smislu. Odvetniškevloge so praviloma tako dodelane in popolne, dasodišču pogosto preostaneta le še tehtanje argu-mentov in seveda odločitev. Formalna potrditevzgornjega načela pa je v tem, da sodišče zahteva,da mora biti odvetnik neodvisen od stranke in za-stopanje stranke, s katero je odvetnik v notranjizvezi (družinski, poslovni, npr. kot član kakšnegaorgana družbe), ni dopustno.

Pogoji za odvetnika se presojajo po nacional-nem pravu katerekoli države članice: zastopa lahkoodvetnik, ki ima pravico opravljati ta poklic predsodiščem (katerekoli) države članice. Če je v kak-šni državi članici dovoljeno opravljati vlogo odvet-nika tudi profesorjem, imajo ti pred SES enakepravice kot odvetniki. V praksi to ni redko.

Vsaka komunikacija s SES poteka izključnoprek zastopnika. Zato je izbira zastopnika izrednopomembna. Zamenjava zastopnika med postopkomje teoretično možna, vendar povzroča slab vtis inje zato izjemno redka kljub dolgotrajnosti in zap-letenosti postopkov.

Odvetnik mora uporabljati jezik postopka, ki sedoloči v skladu z zelo zapleteno določbo 29. čle-na Poslovnika SES. Če odvetnik zastopa državočlanico, lahko uporablja uradni jezik te države. Vpraksi je to običajno. Če odvetnik ne zna jezikapostopka, mu mora SES uporabo katerega drugegaod 20 uradnih jezikov posebej dovoliti.

Odvetniki nastopajo tudi pred SES kot pripad-niki odvetništva svoje države. Kot sem že nekaj-krat povedal, obstaja nikjer zapisano, a splošnospoštovano pravilo, da zastopniki (torej tudi odvet-niki) na obravnavi nastopajo v uradnih oblačilih(togah itd.) svoje države. Pogosto slikovita opravana obravnavi z raznobarvnimi in različno okrašeni-mi togami pa seveda z lasuljami in različnimi stilinastopa kaže na mnogovrstnost pravnih tradicij vEvropi. In prepričan sem, da se slovenski odvetni-ki s svojo tradicijo in znanjem lahko veselijo svo-jega prvega nastopa pred SES, tako kot se tegaveseli podpisani.

ddrr.. MMaarrkkoo IIlleeššiičč

VVllooggaa ooddvveettnniikkaa pprreedd SSooddiiššččeemm EESS

UUvvooddnniikk

odvetnik st/29 -prelom 1/13/06 11:15 AM

Takšen potek dogodkov se še na-daljuje, zakonodajalec z novela-mi odgovarja na odločitve

Ustavnega sodišča RS, ki posegajo vzakon, ali ureja vprašanja, ki naj bi jihbil dolžan zaradi mednarodnih obvez-nosti Slovenije. Malo je sprememb, zakatere bi lahko rekli, da kažejo na željoizboljšati zakon po suvereni opredelitvizakonodajalca, kaj šele, da bi za njimistala domišljena odločitev o spremi-njanju zakona skladno z zaokroženo indolgoročno opredelitvijo glede tega,kakšen kazenski postopek naj bi imeliv prihodnje.

V zadnjih letih sta razprave spodbu-dili in napajali predvsem dve raziskavi,ki sta bili izdelani v okviru Inštituta zakriminologijo pri ljubljanski PF.3 Vgrobem bi lahko rekli, da sta se doslejizoblikovali dve stališči, eno, ki branizasnovo veljavnega zakona, čeprav pri-

znava, da bi ga bilo treba temeljito pre-noviti, in drugo, ki se zavzema za radi-kalnejši poseg v zakon o kazenskempostopku, saj bi ga bilo treba zgraditibolj ali manj na novih izhodiščih.

Mislim, da smo prišli z našimi raz-pravami o novem, prenovljenem alizgolj nekoliko popravljenem kazen-skem postopku v Sloveniji na rob, dotočke, ko se bo treba odločiti, kaj namje storiti. To pomeni, da ne bi smeli veččakati, saj smo izgubili že preveč časa,čakanje samo pa ne bo rešilo ničesar.Prepričan sem, da se zgolj s čakanjemni mogoče izogniti prav nobeni izmednapak, ki so jih morda storili v tujini,kjer so se ponekod odločili za reforme,pa so se kasneje morali umakniti, kerso se pokazale za nesprejemljive ali ne-uresničljive. Naših težav ne morejo re-šiti drugi. Iz izkušenj vemo, da celodobre rešitve, ki so bile uporabljene vtujini, pri nas ne bodo imele nujno ena-kega ugodnega učinka.

Naša zamuda pri reformiranju ka-zenskega procesnega prava je namrečveliko večja in vsebinsko globlja, kakorse zdi na prvi pogled. Ni se začela šeles slovensko osamosvojitvijo, kajti re-formne tendence v kazenskem postop-ku, ki še trajajo, so se začele kazati vEvropi v sedemdesetih letih dvajsetegastoletja, tedaj, ko smo pri nas še trdnospali na lovorikah, v zmotnem prepri-čanju, da imamo moderen kazenskipostopnik. S tem niti najmanj nezmanjšujem pomena reforme iz leta1967, ki je bila za naše tedanje razme-re izjemno pomembna, toda ko jo oce-njujemo s časovne razdalje, bolj napravnopolitičnem kakor na pravnoteo-

retskem področju. Težava je v tem, dase je po njej razvoj kazenske procesnezakonodaje pri nas za več desetletij po-polnoma ustavil. No, morda smo od ča-sa do časa s katero izmed vmesnih no-vel jugoslovanskega ZKP celo nazado-vali.

Pa tudi tako kakor doslej ni mogočeveč naprej. Iz novel k slovenskemuZKP, ki so, kot rečeno, praktično le od-govori (v glavnem nepopolni in niti nevselej ustrezni, včasih pa tudi prepo-zni4) na odločbe ustavnega sodišča, kise nanašajo na ta zakon, ne more nasta-ti ne nov ne prenovljen procesni ko-deks. US je kljub vsemu zgolj negativ-ni zakonodajalec, njegovi posegi vZKP, četudi so pomembni, sami zasene morejo pripeljati do celovite refor-me zakonodaje, temveč le do občasne-ga in od številnih naključij odvisnegapopravljanja tistih rešitev, ki očitno ni-so v skladu z ustavo, številne druge,slabe, vendar ne nujno neustavne, pa šenaprej veljajo. Iluzija bi bila, če bi mis-lili, da bo tako mogoče priti do novegazakona, kaj šele do dobrega zakona.Takšnega primera reforme v svetu nepoznam; mislim, da ni mogoč.

Tudi če bi se v tem trenutku odloči-li za nov zakon ali za temeljito prenovostarega, bo dela še zelo veliko. Pred-vsem zato, ker je izdelava novega za-konskega besedila šele prvo dejanje5

(samo po sebi zelo zahtevno, pa tudikritična masa strokovnjakov je maj-hna), vendar morebiti niti ne najtežje.Temu bo sledilo težavno privajanje nanovi zakon, ki mora potekati postopo-ma in seči v globino, toliko bolj, koli-kor bolj bodo spremembe korenite. Vmislih imam najprej izobraževanjevseh tistih, ki ga bodo morali uporab-ljati, in nato, ne pozabimo, njegovo na-porno uresničevanje v praksi. Ogro-mno uvajalnih in prehodnih norm jepotrebnih za uveljavitev takšne refor-me, od priprave obrazcev do spremembna področju tehnologije dela in podob-no. Ponavadi se domišljija reformator-jev ustavi pri seznamu spremljevalnihpredpisov – pomembnem, a nikakor needinem pogoju za uspeh reforme. Tre-nutno imamo pred seboj slab zgled zatakšen prehod, namreč neustrezno pri-


ČČllaa

nnkkii IIzzhhooddiiššččaa zzaa rreeffoorrmmoo

kkaazzeennsskkeeggaa ppoossttooppkkaa vv RRSS ((11.. ddeell))


V Sloveniji že nekaj časa teče razprava o reformi kazenskega postopka1.V najširšem smislu se je začela že ob sprejemanju zakona o kazenskem pos-topku v letu 1994, ko je postalo jasno, da je bil sprejet zakon, ki je neposre-čen kompromis2 med tradicionalno zasnovanim kazenskim postopnikom inže tedaj živimi idejami, ki so zahtevale globlje spremembe. Razprava je vnadaljevanju doživljala vzpone in padce, nikoli pa ni bila posebej intenziv-na ali široka. Ko je prišlo do pomembnejše novele zakona, iz katere je bilovideti, kaj vse je v zakonu narobe, je bilo ponavadi slišati bolj odločne po-zive k spremembam, ti pa so v nadaljevanju ponavadi potihnili.

4 Tako v tem trenutku (okt. 2005) zakonodajalecže občutno zamuja z novelo (predvidomaZKP-G), ki bi morala rešiti vprašanja, na kateraje US opozorilo v svoji odločbi o stvarnih omeje-valnih ukrepih. 5 Upoštevaje, da iz obeh že omenjenih raziskavizhaja dovolj ugotovitev o disfunkcijah veljavne-ga zakona in poglavitne usmeritve za spremem-be, zagotovo pa niso vse za vse enako sprejemlji-ve.

1 Ker gre za obsežnejši izvirni strokovni članek,smo se v uredništvu odločili, da ga razdelimo nadva dela, z upanjem, da delitev ne bo preveč na-silna, in seveda s poprejšnjim soglasjem avtorja.Zato bodo zadnja tri poglavja (IV. – Glavna ob-ravnava, V. – Pravna sredstva in VI. – Nekateraposebna vprašanja) objavljena v prihodnji števil-ki Odvetnika, št. 30/2006 – spomladi 2006.Članek je za objavo pripravljeno predavanje naodvetniški šoli Odvetniške zbornice Slovenije, 9.aprila 2005 v Portorožu.2 Kakor sem povedal že velikokrat: gre zgolj zaugotovitev, in ne za kritiko sestavljavcev osnutkazakona, pred katere so se tedaj postavljale nere-alne zahteve in ki so delali v nemogočih razme-rah.3 Gre za raziskavi Izhodišča za modernizacijokazenskega postopka v Sloveniji (2004, vodjadoc. dr. Katja G. Šugman) in Potek kazenskihpostopkov v Sloveniji (2005, vodja doc. dr. Mar-ko Bošnjak).


pravljeno in nič bolje izvedeno reformozakonodaje o prekrških. Lahko si lepredstavljamo, kakšna katastrofa bi bi-la, če bi se kaj podobnega zgodilo z za-konom o kazenskem postopku!

Vsako od teh dejanj pri uresničeva-nju reforme je samo zase zahtevno, to-da tisto, na katero želim še posebejopozoriti, je najbolj: najtežje je zagoto-viti pravilno razumevanje in dojemanjekompleksnega predpisa – procesni za-kon to zagotovo je par exellence – in tovidimo vsak dan že pri uporabljanjuveljavnega zakona. Samo za primer:problem uveljavljanja kontradiktornos-ti – ustava je jasna in zakon v načelihtudi, precedenčna judikatura US pa bo-gata – in vendar se v skoraj vsakem pri-meru, ko v zakonu ni do pičice natan-čno določeno, kako je v določeni pro-cesni situaciji in concreto z izvedbo,zalomi. Po mojih izkušnjah se vse pre-redko zgodi, da bi sodnik, v položaju,ko bi bilo treba domnevno nepopolno,kaj šele sporno normo interpretirati vskladu z njeno ustavno (in načelno za-konsko) vsebino, šel po tej poti – neko-liko bolj zahtevni, a edini pravilni. Vseprepogosto ostane v okvirih »gramati-kalne« interpretacije, toda tiste grobe,vulgarne, ki ostaja na ravni dobesedne-ga. Konec koncev naj ne bo odveč opo-zoriti, da imajo sodniki še eno možnost(še več, dolžnost!), to je tisto iz 156.člena ustave, namreč zahtevati ocenoustavnosti sporne določbe pred US, čemenijo, da je norma, ki bi jo moraliuporabiti, protiustavna. Čeprav vem zatisoč in en razlog, zakaj se za to mož-nost odločijo zelo poredkoma, to nepomeni, da me katerikoli izmed njihprepriča.

Vse bolj sem prepričan, da je pravto – napačno razumevanje sodne funk-cije (in manj drugih funkcij v postop-ku)6 in ne zgolj zakon (pa čeprav je za-starel, slab in prispeva svoj delež k te-mu, da je težava še večja) – tisto, kar jenajvečji problem. Po desetletju in poldemokracije je očitno, da sta prvi dveveji oblasti (zakonodajna in izvršna)svoja deleža zajeli z veliko žlico, sodnapa kleca in se spotika ob številnih ovi-rah. Nekatere ji nastavljajo drugi, nekajsi jih ustvari sama. Vse preredko se tu-di zgodi, da bi kdo izmed najvišjih no-silcev preostalih dveh vej oblasti vdružbi odločno zastavil svojo besedoza sodstvo – načeloma, ne glede nakonkretni primer, v katerem mu je od-

ločitev bolj ali manj všeč7 – zavedajočse številnih posebnosti sodne oblasti inzlasti tega, da pravne države brez moč-nega in zares neodvisnega sodstva ni.Toda eno je gotovo, sodniki so oblast,so za to, da odločajo, da sodijo, in ne zato, da uradujejo. Kar preveč je prime-rov, ko se zdi, ne samo, da ni tako in dase niti sami ne dojemajo kot oblast,temveč tudi, da so čisto zadovoljni, daso – bouche de la loi. In ob tem, da jeto narobe nasploh, je v kazenskem pos-topku narobe na kvadrat.

Toda prav v tem je kavelj in tistoodločilno notranje neskladje, zaradi ka-terega veljavni zakon v svoji zasnovi,po mojem globokem prepričanju, nemore biti izhodišče za novega. Zakon,ki sodnika sili v uradovanje, zakon, kisodnika zato omejuje, namesto da bimu odpiral prostor za delo, ne more bi-ti podlaga za sojenje. Zato bi ga mora-li spremeniti, celo če bi bil tehničnoodličen, pa seveda vemo, da ni. In zatosem z vsakim dnem bolj prepričan, daga ni mogoče samo prenoviti, mu datinekaj novega opleska, temveč mu jetreba predvsem vdahniti novega duha.Pa še ne bo dovolj, kajti novi duh botreba uresničiti.

Razmislek o novi kazenski proce-duri se obenem ne more izogniti te-meljnemu vprašanju o namenu kazen-skega postopka in njegovi temeljnifunkciji: če je ta (še vedno in pretežno)varstvena, potem je škoda velikih be-sed, truda in časa, ki smo jih doslej po-rabili. Pokličimo sposobnega nomoteh-nika, povejmo mu, kaj hočemo, inkmalu bomo imeli »nov« zakon.

Če mislimo resno s tistim, kar smoo svojem kazenskem postopku zapisaliv ustavi8, skratka, če je njegova pogla-vitna funkcija garantna, potem pa botreba zelo jasno zamenjati prevladujo-čo temeljno paradigmo. Potem nov za-kon res zelo potrebujemo. Toda ne sa-mo nov zakon, temveč tudi razmišljajo-če in odločne sodnike, ki vedo, da jenjihovo delo sojenje, tožilce, ki se zave-dajo, da se postopek ne bo premikalnaprej sam od sebe, pa sposobno poli-cijo, vešče, angažirane in strokovne za-govornike … in veliko, veliko truda …In utegnejo biti kljub temu čisto vsiproti kakršnikoli globlji reformi, ker jebolj lagodno ostajati pri vsakdanji neo-grožajoči rutini kakor se učiti in priva-

jati na nekaj novega in v jedru – nego-tovega.

Če na tem področju ne bo prišlo dobistvenega zasuka, potem bo vsakršnareforma, no, morda ne čisto nesmisel-na, a v končni posledici zagotovo neus-pešna. Ne smemo se slepiti, da bo tak-šen ali drugačen postopek sam od seberešil katerikoli problem (od načelnihdo velike večine konkretnih, razen mo-rebiti čisto tehničnih), s katerimi sesrečujemo danes. Prenehati je treba tu-di saditi rožice, da bo kakršenkoli novpostopek bolj preprost, laže obvladljivin – se razume – bolj učinkovit. Tudi čeodmislimo, da bi morali vsakega od tehpojmov najprej definirati in povedati,kaj si z njim predstavljamo in kaj hoče-mo doseči, mora biti jasno, da so dan-danes vsi postopki vse bolj zahtevni,zapleteni in sofisticirani. Dokazov zato je, kolikor hočemo, že samo če si po-gledamo, kaj se je v zadnjih letih prinas dogajalo z drugimi postopki, npr. zizvršbo, upravnim postopkom inupravnim sporom, da že omenjenihprekrškov niti ne navajam še enkrat. Čehočemo, da bi procesni zakoni služilisvoji temeljni funkciji, in če nočemo,da bi bili togi in rigidni, drugače niti nemore biti, saj morajo vedno znova inznova ponuditi odgovore na številne invse bolj zapletene situacije.

In še zadnja misel v tem delu: korazmišljamo, razpravljamo in se odlo-čamo o možnih novih rešitvah v kazen-skem postopku nasploh, poskušajmo topočeti z visoko stopnjo intelektualnetolerance in brez kakršnihkoli predsod-kov. Drugačen postopek je mogoč inlahko dobro deluje. Garancije, da se boto tudi v resnici zgodilo, pa za nobenoizbiro ne more dati nihče.

11.. PPrreeddkkaazzeennsskkii ppoossttooppeekkPo tem nekoliko daljšem splošnem

uvodu bi rad najprej predstavil nekate-re najpomembnejše ugotovitve, ki iz-hajajo iz raziskave Izhodišča za moder-nizacijo kazenskega postopka v Slove-niji9 v zvezi s predkazenskim postop-kom10, ki je ključna ali nevralgična inobenem najzahtevnejša točka reforme: – neizogibnost predkazenskega pos-

topka. V sistemu javnega pregonasi kazenskega postopka brez pred-kazenskega postopka ni mogoče


ČČllaa

nnkkii

9 Ne gre za stališča, ki bi jih sprejela raziskoval-na skupina kot celota. Prispevek prikazuje stali-šča avtorja, ki niso nujno (ali v celoti) enaka sta-liščem drugih članov skupine.10 V raziskavi sta se s predkazenskim postopkomukvarjala predvsem dr. Katja G. Šugman in dr.Zvonko Fišer.

7 Posebej dragocena bi bila takšna opredelitevtedaj, ko je jasno, da mu odločitev ni pogodu, to-da očitno bomo morali na takšen primer še poča-kati.8 V mislih imam predvsem številne procesno-pravne določbe Ustave RS.

6 Tako tudi odvetnik, ki kakorkoli omalovažujesodnika in njegovo delo, dela slabo uslugo – to-da v končni konsekvenci ne samo sodstvu, temvečtudi sebi in svojemu poklicu.


zamisliti. Predkazenski postopek jeinformacijska (ne dokazna!) hrbte-nica celotnega postopka v nadalje-vanju;

– čeprav si avtorji zamišljamo kazen-ski postopek kot spor, se zavedamo,da predkazenskega postopka ni mo-goče zasnovati in urediti kot spora;

– spremenjena zasnova predkazen-skega postopka zahteva drugačnoureditev razmerij med udeleženci tefaze postopka (to so državni tožilec,policija, osumljenec, sodnik), zlastipa iskanje novih ravnovesij med nji-mi. Dominus litis te faze je državnitožilec, policija pa mu je podrejena.Sodnik ima funkcijo garanta člove-kovih pravic in svoboščin in ne večpreiskovalca, položaj domnevnegastorilca je urejen glede na stopnjoverjetnosti, da je storil kaznivo de-janje. Vpeljati je treba možnost ob-rambnih poizvedb;

– ureditev predkazenskega postopkaodločilno določa in vpliva na pos-topek v nadaljevanju, zlasti navmesno fazo, ki mu neposrednosledi in je neizogibni del nove zas-nove postopka. Vpliv seže tudi naglavno obravnavo;

– ureditev predkazenskega postopkain vmesne faze mora omogočati, dase visok odstotek zadev konča brezglavne obravnave.

Skladno z navedenimi izhodišči jepoglavitni namen predkazenskega pos-topka zbiranje informacij za odločitevdržavnega tožilca, ali bo sprožil kazen-ski postopek pred sodiščem ali ne. Za-to lahko rečemo, da je to »njegov« pos-topek, njegova faza postopka. Vendarto ni tožilska preiskava, če z besedopreiskava razumemo fazo postopka aliinstitut v današnjem pomenu te bese-de11. Zbiranje informacij pa ni zbiranjedokazov, zlasti ne dokazov, ki bi lahkobili podlaga za odločitev o glavni stva-

ri na glavni obravnavi, temveč je ta fa-za, namenjena nabiranju dokaznih vi-rov. Gradivo mora biti kljub temu zbra-no korektno, ker bo lahko podlaga zaodločitev (tudi končno, in to takšno, kipomeni obsodilno sodbo) v vmesni fa-zi in ker iz njega izhajajo dokazni viriza odločitev o glavni stvari, do katerihje treba priti po zakoniti poti. Le zeloizjemoma so neponovljivi dokazi,zbrani v tej fazi, lahko podlaga za od-ločanje na glavni obravnavi. Ti dokazimorajo biti pridobljeni v posebnempostopku zavarovanja dokazov, ki gaizvaja sodnik v izjemnih situacijah inle na predlog strank, nikoli po uradnidolžnosti12. Pri tem je pomembno po-sebej poudariti, da lahko zavarovanjedokazov predlaga tudi obramba, ki je vtem pogledu v popolnoma enakem po-ložaju kot upravičeni tožilec.

Ugovor, češ zakaj neki zavračatikot dokaz informacije, zbrane v takourejenem predkazenskem postopku,zlasti če so bile spoštovane pravice ob-rambe, je treba odločno odkloniti izsistemskih razlogov. Predkazenski pos-topek ni (anticipirano) sojenje, in če bizanj uporabili v tej fazi zbrane infor-macije (dokaze), bi dobili postopek, kibi ga lahko mirno označili za sodobnorazličico inkvizitorne procedure. To jeconditio sine qua non takšne zasnovepredkazenskega postopka.

Kar zadeva formalne okvire pred-kazenskega postopka, je treba povedatipredvsem naslednje: začne se s prvo in-formacijo o kaznivem dejanju, ki morabiti takšne kvalitete, da policijo in dr-žavnega tožilca legitimira k njunemuukrepanju. O razmerju med policijo indržavnim tožilcem je bilo v zadnjemčasu toliko povedano, da se bom obnjem v tem prispevku, namenjenem vprvi vrsti odvetnikom, ustavil čisto nakratko. Bistveno je poudariti, da je pro-cesni subjekt državni tožilec in ne poli-cija. Ta v prvi fazi po odkritju kaznive-ga dejanja sicer lahko nastopa tudi sa-mostojno in samoiniciativno, vendar jetakšna njena aktivnost časovno in vse-binsko zelo omejena. V nadaljevanju jedolžna spoštovati usmeritve, ki jih do-biva od državnega tožilca. Nespornidominus litis predkazenskega postopkaje, kot rečeno, državni tožilec, ki moravedeti, kaj bo v postopku v nadaljeva-

nju potreboval; tega policija ne morevedeti preprosto zato, ker odločitev opregonu ni njena odločitev, še manj paje njena stvar kazenski postopek v na-daljevanju.

Predkazenski postopek se konča te-daj, ko zbere državni tožilec dovolj in-formacij za svojo odločitev, pozitivnoali negativno. Po drugi strani mora bitita faza časovno omejena (v bistvenokrajših okvirih, kakor so zastaralni ro-ki), sorazmerno teži kaznivega dejanja.Oseba, ki je osumljena, namreč ne mo-re neomejeno dolgo ostati v dvomuglede svojega statusa: zadevo je trebaspraviti na sodišče, bodisi v sojenje bo-disi postopek drugače končati.

Po vsebini gre v predkazenskempostopku za dejanja poizvedovalne na-rave glede vseh okoliščin, ki so po-membne za odločitev o pregonu. Ta solahko splošne narave (in tedaj večino-ma ni posebnosti, ki jih ne bi poznaliže zdaj) ali usmerjena proti določeniosebi; tej osebi je treba tedaj zagotovi-ti ustrezen nivo procesnih pravic. Te-meljni vsebinski pogoj je izpolnjen do-kazni standard (v obravnavani zasnovipostopka ga ne potrebujemo več zaprehod iz ene v drugo fazo predhodne-ga postopka, vsaj v dosedanjem smislune), ki je določen za takšno dejanje inje višji za bolj invazivna dejanja in niž-ji za manj hude posege v pravice insvoboščine ljudi. O izvedbi dejanj, kiposegajo v pravice in svoboščine ljudi,zlasti tudi o uporabi omejevalnih ukre-pov, odloča sodnik garant.

Posebno pozornost med dejanji vpredkazenskem postopku zasluži pri-dobivanje informacij od domnevnegastorilca kaznivega dejanja in izvajanjedejanj, ki zahtevajo posebno strokovnoznanje (o teh na tem mestu zaradi ome-jenega prostora ne bom govoril13). Vzvezi s pridobivanjem informacij oddomnevnega storilca se odpira dvojevprašanj, ki ju v kazenskem postopku,ki velja zdaj, praviloma ne ločujemo. Vprvi vrsti je treba prek njegove izjavedoločiti procesni položaj domnevnegastorilca in se obenem odločiti, koliko inkako bomo uporabljali domnevnegastorilca kot vir za pridobivanje infor-macij o kaznivem dejanju. Vedeti pa


ČČllaa

nnkkii

13 Gre za problematiko, ki so jo najlažje pred-stavljamo, če pomislimo na številne težave v zve-zi z izvedenstvom v veljavnem kazenskem postop-ku. Vprašanje je samo zase zelo kompleksno, tre-ba pa je opozoriti, da so možnosti različne in de-loma izvedljive celo v okvirih postopka, kot gaimamo zdaj. Treba pa bi se bilo znebiti prakse, kije v mnogočem izmaličila dokazovanje z izveden-cem, in zlasti vsem zainteresiranim stranem omo-gočiti enakopravno sodelovanje pri izvedenstvu.

12 Ukrepanje preiskovalnega sodnika po uradnidolžnosti (v veljavnem postopku se njegov obsegsicer zmanjšuje, a ga je še vedno presenetljivoveliko) v načelu ni dopustno, ker je v nasprotju zdelitvijo funkcij v kazenskem postopku, torej značelom akuzatornosti, in v končni posledici vnasprotju z domnevo nedolžnosti.

11 Ta bi bila po predlaganih izhodiščih odprav-ljena. Zoper (sodno) preiskavo, kakor jo pozna-mo danes, in zoper funkcijo preiskovalnega sod-nika govorijo številni teoretični in praktični po-misleki. Nekatere je mogoče ublažiti, vseh pa ne:med slednjimi je funkcija preiskovalnega sodni-ka. Prvi ugovor zoper preiskovalnega sodnika jev tem, da ni »pravi« nepristranski sodnik, ker semora najprej prepričati o (dovolj) visoki stopnjiverjetnosti, da je osumljenec storil kaznivo deja-nje, in šele tedaj lahko začne izvajati preiskavo.Drugi ugovor je v tem, da je naš preiskovalnisodnik danes hkrati sodnik preiskovalec in sod-nik garant, to pa šteje moderna procesna teorijav večini za nezdružljivi funkciji. Zato so ponekod,kjer so preiskavo obdržali, vpeljali v preiskavo šeenega sodnika, ki izvaja garantno funkcijo, in ta-ko naloge razdelili. Ni dvoma, da se s tem raz-merja v preiskavi zelo zapletejo, saj je vsakomurjasno, da ta dva sodnika lahko prideta v konflikt.


moramo, da gre za dve bistveno različ-ni stvari!

Na tej točki se najlepše vidi, aliupoštevamo domnevnega storilca kotsubjekt postopka ali pa nam je zgolj virinformacij (in kasneje dokazov) o kaz-nivem dejanju. Domnevni storilec imapravico do izjave in ne obveznosti; od-ločitev mora biti docela informirana inprostovoljna. Policija bi bila (pogojno)morda sposobna pridobivati informaci-je o kaznivem dejanju od domnevnegastorilca, po sistemski in vsebinski platipa je popolnoma neprimerna za zbira-nje informacij o procesnem položajuosumljenca. Zato so to dejanja, ki jihmora opraviti državni tožilec sam; tudina tej točki se zasnova močno oddalju-je od veljavnega zakona, zlasti od reši-tev, ki so bile vanj vnesene v zadnjemčasu, npr. s t. i. policijskim zaslišanjemosumljenca v predkazenskem postop-ku14.

Bistvena novost, s pomočjo katereskušamo vzpostaviti novo ravnovesje vpredkazenskem postopku, so obramb-ne poizvedbe. Pomembna slabost se-danjega predkazenskega postopka je ta,da obramba ni organsko vraščena vpostopek, temveč je, prej kot ne nesis-tematično, vezana na določene proces-ne situacije ali dejanja v postopku. Ob-rambne poizvedbe želijo odpraviti topomanjkljivost in skušajo zagotovitidomnevnemu storilcu ne samo učinko-vito obrambo, temveč tudi možnostkreiranja lastne obrambne strategije (toje zdaj lege artis težko, če že ne nemo-goče doseči)15. Obramba je v veljav-nem kazenskem postopku zamišljenakot reaktivna obramba (in v veliki veči-ni primerov to zadošča), v vseh pa ne.Obrambi je zato treba odpreti instituci-onalno možnost za aktivno kreiranjeobrambne strategije.

S poizvedbami, ki jih izvaja sama,se obrambi odpirajo zelo široke mož-nosti za lastno aktivnost pri pridobiva-nju informacij, vendar te možnosti nesme uporabiti za oviranje dela nasprot-

ne strani. Gre za pravico in ne za ob-veznost obrambe, ki tudi ne posega vustavno zagarantirano domnevo ne-dolžnosti. Bistveno pri tem je, da sedovolj natančno določijo razmerja medudeleženci v predkazenskem postopku,upoštevaje nove (razmeroma zaplete-ne) situacije, ki nastanejo z obrambni-mi poizvedbami.

Predlagani model predkazenskegapostopka ima v primerjavi s sedanjimnekatere očitne prednosti, vendar nibrez slabosti ali nevarnosti. Toda priprimerjavah moramo biti previdni, sajgre za dva bistveno različna pogleda nakazenski postopek in dve med sebojtežko primerljivi ureditvi. Njegove naj-večje dobre strani so obenem – slabos-ti (in narobe).

Predlagana ureditev je racionalna,logična in zaokrožena. Predkazenskipostopek služi pregonu, zato je prav, čega ima v rokah organ pregona. Temelj-ne procesne vloge so, kolikor so v tejfazi postopka že izražene, razdeljene inmed njimi ne prihaja do mešanja. Inte-res strank je poglavitno gibalo postop-ka, zato od njih pričakujemo, da bostaaktivni. Novi model omogoča (še več,terja) selekcijo zadev za pregon od naj-zgodnejše faze do vmesne faze postop-ka. Postopek je prilagodljiv, saj dajeobilo možnosti za izbiro konkretni za-devi prilagojenega postopka. Pravice,ki morajo biti zagotovljene procesnimudeležencem, so sistematično urejene;njihov nivo je v skupnem višji od dose-danjega.

Na drugi strani si ne bi smeli zatis-kati oči pred dejstvom, da bo organpregona, ki bo v celoti prevzel v svojeroke predkazenski postopek, pridobilveliko moč (in obenem odgovornost); ato ni narobe, saj je treba zagotovitiučinkovitost postopka. Moč sodnika vzačetni fazi bi se verjetno zmanjšala,saj ne bi bil več ključni protagonist raz-iskovanja dejanskega stanja, pač pa bise močno okrepila njegova garantnafunkcija (še bolj, če upoštevamo njego-vo vlogo v vmesni fazi postopka).Okrepil bi se položaj obrambe, in sicerv dveh smereh: v prvi vrsti bi bila sis-tematično urejena in bi bilo jasno, kajsme in česa ne sme početi, po drugistrani pa bi z obrambnimi poizvedbamidobila možnost, da aktivno vpliva naizid predkazenskega postopka, in ji nebi bilo treba le čakati na to, kaj bodostorili drugi (aktivna, namesto reaktiv-ne obrambe).

V skupnem je predlagani modelrazmeroma zahteven za izvedbo, ven-dar po mojem prepričanju ne zahteva

nobene reorganizacije pravosodja, tem-več le sodnike z novimi funkcionalnimipristojnostmi. In bolj prizadevne tožil-ce, aktivno obrambo in za vse skupajveč denarja … pa tudi ustrezno družbe-no ozračje, ki bo reformo pripravljenorazumeti in podpreti.

22.. VVmmeessnnii ppoossttooppeekk

Naslednja faza postopka v novi zas-novi je vmesna faza16 med predkazen-skim postopkom in glavno obravnavo(delovno poimenovanje). Te nikakor nesmemo primerjati s sedanjim postop-kom obtoževanja in kontrole obtožbene po obliki ne po vsebini. Predkazen-ski postopek ni sodni postopek, v tej fa-zi pa kazenska zadeva preide v pristoj-nost sodišča; protagonist postopka, kije zdaj že docela oblikovan v spor, pos-tane sodnik. Z drugimi besedami pove-dano, o zadevi bo, kakorkoli že, mora-lo odločiti sodišče. Gre za zelo po-memben del postopka, ki ima večplast-ni pomen:

Na tej točki pride do oblikovanjaobtožne teze, do formiranja obtožnegaakta. To ostaja naloga upravičenega to-žilca (in ne sodišča, kakor je najti v ne-katerih primerljivih ureditvah). Kerpredtem ni bilo nobenega sodnega pos-topka, je nujna strožja kontrola obtož-nega akta, ki postane po tej kontroli na-čeloma nespremenljiv (tudi kar zadevapravno kvalifikacijo); za naše razmerebi bila takšna ureditev precejšnja no-vost.

V tej fazi še vedno lahko pride doopuščanja kazenskega pregona, saj mo-ra biti sistem nastavljen tako, da iz»rednega« postopka (to je postopka, kiga je teba speljati v celoti in do konca)izloči čim več zadev, v katerih sodnorepresivno reagiranje ni nujno. Zaokro-žena ureditev izbirnih mehanizmov, kijih omenjam samo na tem mestu, a nespadajo samo semkaj, je neizogibnisestavni del reforme.

Obtoženec se mora izjaviti o obtož-nem aktu, to je njegova dolžnost; če sene, se mora šteti, da krivdo zanika. Čeje tako ali če odgovornost izrecno zani-ka, se s tem zasnuje spor, zadeva bo šlana glavno obravnavo, ki bo stekla v ce-lotnem obsegu.

Če obtoženec ne zanika svoje odgo-vornosti, se kazenski postopek na tejtočki lahko konča z odločitvijo, ki je(lahko tudi) ekvivalent obsodilni sodbi.Pri tem je treba predvideti vsaj dve va-


ČČllaa

nnkkii

16 V raziskavi sta se s tem delom postopka ukvar-jala predvsem Mitja Jelenič Novak in PrimožGorkič.

14 Glej peti odstavek 148. člena in 148.a členZKP.15 Ta problem nikakor ni nov ali neznan. Včasihse zagovornik znajde v situaciji, ko bi želel zaučinkovito obrambo sam pridobiti podatke, patega pravzaprav ne more storiti, če se ne želi iz-postaviti nevarnosti, da bo kasneje doživel oči-tek, da je vplival na verodostojnost pridobljenihpodatkov. Ugovor, da to lahko stori prek preisko-valnega sodnika, ni utemeljen: prvič zato, ker vtej nameri morebiti ne bo uspel, in drugič, kerlahko pomeni angažiranje preiskovalnega sodni-ka taktično napako. Če se bo takšno pridobivanjeinformacij ali dokazov za obrambo končalo ne-uspešno, bo to lahko v skupnem oslabilo njen po-ložaj.


rianti, namreč, da se postopek konča žev tej fazi in v celoti brez glavne obrav-nave (prva možnost) ali pa da se glav-na obravnava opravi le glede okoliščin,ki vplivajo na izbiro in odmero kazen-ske sankcije (druga možnost).

Nekatere ugovore, ki so se doslej ti-pično pojavljali na glavni obravnavi, bibilo po novem treba predstaviti (in onjih odločiti) v vmesni fazi, deloma tu-di pod sankcijo prekluzije. Ta novost jezelo pomembna zlasti za zagovornike,ki morajo upoštevati, da v adversarnemtipu kazenskega postopka ni niti mogo-če niti dopustno vgrajevati v postopek»tempiranih bomb«, z namenom, dabodo sprožene kasneje (na glavni ob-ravnavi ali celo v postopku s pravnimisredstvi). Prav tako mora obramba žena tej točki (če ne celo že prej) upošte-vati, da v pritožbeni fazi ne more večračunati z inštančno kontrolo po uradnidolžnosti, zaradi česar mora biti nače-loma zainteresirana, da uveljavlja vseugovore dovolj zgodaj ali, drugače po-vedano, v pravem trenutku in na pravi-len način.

Če gre zadeva v nadaljnji postopek,se v tej fazi oblikuje kazenski spis zaglavno obravnavo, kar je za nas popol-na novost. To ni spis, kakor ga pozna-mo zdaj, vseobsežen, temveč, nasprot-no, spis, v katerem bodo le tiste nujnopotrebne listine (npr. o poteku postop-ka, o omejevalnih ukrepih, drugihukrepih …), ki omogočajo glavno ob-ravnavo (zato bo spis vseboval tudizbrane podatke o dokaznih virih), in vpredkazenskem postopku zavarovanidokazi. Oblikovanje spisa je nalogasodnika (vendar ne sodečega sodnika!)ob sodelovanju strank. Tako lahko boljzadovoljivo kot doslej rešimo problemmorebitnih nezakonitih dokazov ali in-formacij in preprečujemo psihološkokontaminacijo sodečega sodnika.

Vmesna faza postopka je v celoti vrokah sodnika, ki je drug sodnik, kakorje bil sodnik v predkazenskem postop-ku, in tudi ne sme biti sodeči sodnik vnadaljevanju. Gre za tip sodnika (funk-cionalno pristojnost), ki je danes prinas ne poznamo, niti podobne ne.Vmesna faza postopka se v pretežnemdelu odvija na narokih17, ki so lahko tu-di zelo kratki (podaja ustreznih izjav),lahko pa pomenijo tudi glavno obrav-navo v malem.

Materialno pravo (v glavnem, v ze-lo omejeni meri procesno, saj so njego-ve možnosti manjše) mora poskrbeti zasprejemljive instrumente nagrajevanjatistih obdolžencev, ki so se pripravljeniodpovedati rednemu postopku (predvi-dena je sodna kontrola takšnih odloči-tev, ki pa je omejena).

Vmesni postopek si je mogočeplastično predstavljati kot veliko želez-niško ranžirno postajo, skozi katero si-cer morajo vse zadeve, v katerih jeupravičeni tožilec sprožil kazenski pre-gon, na kateri vsakdo najde svoj vlak(beri: tip ali vrsto postopka, ki bo karnajbolj prilagojena konkretni zadevi).To je poskus odgovora na očitek, da je

sedanji postopek tog in neinventiven,saj zahteva, da se vsaka kazenska zade-va »vali« skozi celoten postopek, pa čeje to nujno potrebno ali ne. Novi tippostopka omogoča, da se zadeva poodločitvi strank in načeloma ob sodnikontroli konča kadarkoli.

Ta faza, čeprav v nekaterih prime-rih eliminira glavno obravnavo, to kotinstitut in kot fazo kazenskega postop-ka v resnici močno valorizira; sporne-ga primera ni mogoče končati brez nje,ostale pa praviloma da. V tem je, polegodprave preiskave, ena izmed poglavit-nih sistemskih poenostavitev postopkain vredno bi se bilo potruditi, da biučinkovito delovala.


ČČllaa

nnkkii

17 To je v adversarnem postopku nujno. Znano je,da se naš sedanji postopek narokom izogiblje inima raje pisno komuniciranje med udeleženci vpostopku, ki je z vidika zagotavljanja kontradik-tornosti praviloma manj ustrezno in manj učin-kovito.

Skupščina Zveze društev pravnikov

Slovenije

IO ZDPS je 21. decembra 2005 sklenil, da bo skupščina ZDPS

v četrtek, 2. marca 2006, v Ljubljani.

Predlog dnevnega reda in gradivo za skupščino bodo člani dobili v roku, predvidenem v pravilih ZDPS.

Ker se marca 2006 izteče mandat sedanjemu vodstvu ZDPS, bo morala skupščina izvoliti novo vodstvo:

� predsednika,

� podpredsednika,

� generalnega sekretarja,

� zakladnika in

� še pet članov izvršnega odbora.

Poleg tega pa še nadzorni odbor:

� predsednika,

� še štiri člane.

Pozivamo vsa v ZDPS včlanjena društva, da do 31. januarja 2006 vložijo pisne predloge za navedene funkcije.

Predlog naj vsebuje tudi izjavo, da se kandidat strinja s kandidaturo, in morebitno obrazložitev kandidature.

Prosimo, da predloge pošljete na naslov zakladnice ZDPS Vide Šibenik:

[email protected]



ČČllaa

nnkkii

II.. PPoossttuullaacciijjsskkaa ssppoossoobbnnoossttkkoott pprroocceessnnaa pprreeddppoossttaavvkkaa vvsslloovveennsskkeemm pprroocceessnneemm pprraavvuu

V teoriji poteka spor, ali je postu-lacijska sposobnost procesna predpo-stavka ali pa le predpostavka dopust-nosti procesnih dejanj.2 V vsakem pro-cesnem pravu je treba ločiti vprašanjedopustnosti od vprašanja utemeljenos-ti uveljavljenega zahtevka. Dopustnostpostopka se presoja po procesnem,utemeljenost pa po materialnem pra-vu.3 Procesne predpostavke so zatoskupek okoliščin, ki bodisi morajo ob-stajati (pozitivne procesne predpo-stavke) ali pa ne smejo obstajati (ne-gativne procesne predpostavke), daje meritorno odločanje v stvari samisploh dopustno.4

V slovenskem procesnem pravuVrhovno sodišče RS postulacijskosposobnost obravnava, kot da bi šloza posebno absolutno pozitivno pro-cesno predpostavko. Slovenski ZPPje uveljavil obvezno zastopanje strankv postopku z izrednimi pravnimi sred-stvi, med katere spada tudi obnovapostopka. Po določbi tretjega odstav-ka 86. člena ZPP lahko stranka v ob-novitvenem postopku opravlja pravdnadejanja – torej tudi vloži predlog zaobnovo postopka – samo po poobla-ščencu, ki je odvetnik. Obvezno zasto-panje ne velja le takrat, ko ima stran-

ka ali njen zakoniti zastopnik oprav-ljen pravniški državni izpit (četrti od-stavek 86. člena ZPP). Če je predlogza obnovo postopka vložen po poobla-ščencu, ki ni odvetnik, ga sodišče kotnedovoljenega zavrže (prvi odstavek91. člena ZPP).5

Ravno uporaba besedne zveze »kotnedovoljenega zavrže« jasno kaže, dase po novem pravu lahko postulacijskasposobnost obravnava kot specialnaabsolutna pozitivna procesna pred-postavka za vlaganje izrednega prav-nega sredstva,6 saj pač ni podanaokoliščina, da bi se sodišče lahko me-ritorno ukvarjalo s takim izrednimpravnim sredstvom. Po drugi strani pase procesna dejanja, ki jih opravistranka po vložitvi izrednega pravne-ga sredstva brez odvetniškega zastopa-nja, štejejo za neopravljena.

Ravno tu je paradoks postulacijskesposobnosti, če je izredno pravnosredstvo vloženo po odvetniku, pa tapo vložitvi ne zastopa več stranke –vlagatelja, se revizija oz. zahteva zaobnovo postopka ne zavržeta, strankabrez odvetnika pač izostane z narokav obnovitvenem postopku, saj ni pra-vilno zastopana. Ta element pa bi ka-zal na to, da ima postulacijska sposob-nost še dodatno, od procesnih predpo-stavk ločeno dimenzijo.

IIII.. PPrroocceessnnoo pprraavvoo SSDDEESS

Tudi SDES kot institucija (se pra-vi SDES, Sodišče prvo stopnje ES – vbesedilu SDPS – in Sodišče za usluž-bence EU) pozna splošno absolutno

pozitivno procesno predpostavkopostulacijske sposobnosti, ki pa jeopredeljena še bolj strogo kot v slo-venskem procesnem pravu. Člen 19,pododstavek 1 in 2, Protokola o Statu-tu sodišča ES (statut) na podlagisplošne delitve na privilegirane7 indelno privilegirane8 stranke na enistrani in na neprivilegirane stranke (fi-zične in pravne osebe) na drugi stranidoloča, da države članice, institucije inorgane (npr. Urad za usklajevanje nanotranjem trgu) Unije ter države pod-pisnice Sporazuma o Evropskem go-spodarskem prostoru, ki niso državečlanice,9 ter nadzorni organ EFTA,10

pred SDES zastopa zastopnik, ki jeimenovan za vsako zadevo posebej.Temu zastopniku lahko »pomaga«svetovalec ali odvetnik. To pomeni, dalahko tudi institucije pooblastijo od-vetnika za zastopanje.

Za odvetnike je posebej zanimivčlen 19, pododstavek 3 in 4, statuta.Druge stranke mora zastopati od-vetnik. Le odvetnik, ki je vpisan vimenik odvetnikov v eni od državčlanic ali drugi državi, ki je podpis-nica Sporazuma o Evropskem go-spodarskem prostoru, lahko predSDES zastopa stranko ali ji poma-ga. Monopol odvetniškega zastopanjaje pod nemškim vplivom prebit, koli-kor stranke zastopa univerzitetni pro-fesor. Tako člen 19, pododstavek 6,statuta določa, da univerzitetni profe-sorji, ki so državljani držav članic,katerih zakonodaja jim priznavapravico zastopanja na sodišču, uži-vajo pred SDES enake pravice, kotjih ta člen priznava odvetnikom. Iz-recno je treba opozoriti, da gre tu zazakonodajo, ki profesorjem omogoča,da nastopajo v svoji lastnosti kot pro-fesorji, in ne kot odvetnikom, ki lahko

OObbvveezznnoo ooddvveettnniišškkoo zzaassttooppaannjjee vvpprroocceessnneemm pprraavvuu SSooddiiššččaa EESS ––

pprroocceessnnaa pprreeddppoossttaavvkkaa ppoossttuullaacciijjsskkeessppoossoobbnnoossttii??

mmaagg.. JJoorrgg SSllaaddiičč,, mmaagg.. PPaavvllaa SSllaaddiičč -- ZZeemmlljjaakk

V modernem procesnem pravu postulacijska sposobnost stranke pome-ni, da stranka lahko sama, brez pooblaščenca oz. zastopnika neposrednoopravlja učinkovita procesnega dejanja,1 ker procesna dejanja, ki jih opravipostulacijsko nesposobna stranka, kakor pravi ZPP, niso opravljena.

1 Ude, Lojze: Civilno procesno pravo, Ljubljana,Uradni list, 2004, str. 172. 2 Rosenberg, Leo, Schwab Karl Heinz,Gottwald, Peter, Zivilprozessrecht: 16., na novopredelana izdaja, München, C. H. Beck, 2004,str. 269.3 Juhart, Jože: Civilno procesno pravo FLRJ,Ljubljana, Univerzitetna založba, 1964, str. 17. 4 Lorenz, Dieter: Verwaltungsprozessrecht, Ber-lin, Springer Verlag, 2000, str. 147.

5 Sklep Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. VIIIIps 206/2004 z dne 18. 1. 2005.6 Specialna procesna predpostavka zato, ker seuporablja le za izredna pravna sredstva.

7 Institucije EU in države članice. 8 Računsko sodišče in Evropska centralna banka. 9 Norveška, Liechtenstein in Islandija. 10 EFTA surveillance authority.


zastopajo stranke pred nacionalnimisodišči.11

1. Postopki predhodnega odločanja

Člen 19 statuta pa se ratione ma-teriae ne uporablja za postopke pred-hodnega odločanja (preliminary ru-ling), saj člen 104(2) PoslovnikaSDES kot lex specialis določa, da sev postopkih predhodnega odločanjaSDES glede zastopanja in navzočnos-ti strank iz postopka v glavni stvariupoštevajo postopkovna pravila, ki seuporabljajo pred nacionalnim sodi-ščem, ki mu je predložilo zadevo v od-ločanje. Če uporabimo terminologijostandardnega odgovora v odločbi, ki joSDES izda na podlagi predhodnegaodločanja, je postopek predhodnegaodločanja za stranke v postopku vglavni stvari ena od stopenj v postop-ku pred nacionalnim predložitvenimsodiščem (iudex a quo). Zato postula-cijsko sposobnost strank v postopku napodlagi členov 234, 68 PES in 35(1)PEU ureja nacionalno pravo.

Če nacionalno pravo strankam vpostopku v glavni stvari dopušča, dasame veljavno opravljajo procesna de-janja, jih bodo lahko opravljale tudi vpostopku predhodnega odločanja predSDES.12 Tako velikokrat nastopajo vteh postopkih kot pooblaščenci revi-zorji, davčni svetovalci in patentni za-stopniki.

2. Postopki s tožbami – odvetniškapravda

V postopku z neposrednimi tožba-mi pa procesno pravo ES, kakor reče-no, pozna strogo delitev na privilegi-rane, delno privilegirane stranke naeni strani in na pravne in fizične ose-be na drugi strani (neprivilegirani tož-niki). Neprivilegirane stranke, se pra-vi fizične in pravne osebe, pa morajoobvezno zastopati odvetniki iz ene iz-med držav članic EU oz. države po-godbenic Sporazuma o Evropskem go-spodarskem prostoru. Ker postulacij-ska sposobnost opredeljuje sposob-nost dati procesnim dejanjem prav-norelevantno obliko, so neprivilegi-rani tožniki glede na člen 19 statu-ta postulacijsko nesposobni. Za ne-privilegirane stranke je torej postopek

s tožbami po besedah prof. Jožeta Ju-harta odvetniška pravda.13 Tožbe inpredlogi za izdajo začasne odredbe sonedopustni, če jih vlagajo neprivilegi-rane stranke, ki jih ne zastopajo odvet-niki.14

Poseben problem prava ES je tudidoločitev, kdo sploh se šteje kot odvet-nik, saj mora postopek pred SDES po-kriti 25 pravnih redov. Skoraj vse je-zikovne različice statuta v členu 19govore o odvetniku (nem: Anwalt, frn:avocat, it: avvocato, šp: abogado). Vangleški različici statuta je govor o po-klicu, ki se imenuje lawyer. V državahčlanicah s kontinentalno pravno tradi-cijo je lawyer pravnik. Tako tudi vSloveniji lahko stranke kot pooblašče-nec načeloma zastopa pravnik, ne gle-de na to, ali ima državni izpit ali ne.Tudi če nacionalno pravo dopušča, dastranke zastopa pravnik, ki ni odvet-nik, se tožba, ki jo podpiše tak prav-nik, zavrže, saj ni vložena v skladu sčlenom 19 statuta. Tožbe pred SDESlahko vlaga le pravnik, ki je članstanovske poklicne organizacije od-vetnikov.15

Če natančno analiziramo člen 19,pododstavek 4, statuta, lahko ugotovi-mo, da je absolutna pozitivna proces-na predpostavka zastopanja neprivile-girane stranke po odvetniku, se pravipostulacijske sposobnosti neprivilegi-rane stranke izpolnjena le, če sta ku-mulativno izpolnjeni še dve drugipredpostavki. Prva je, da je pooblašče-nec neprivilegirane stranke dejanskoodvetnik, druga pa, da je ta vpisan vimenik odvetnikov v eni od državčlanic EU ali v državi, ki je podpis-nica Sporazuma o Evropskem go-spodarskem prostoru.

Obe predpostavki skupaj predstav-ljata bistvene določbe postopka, kate-rih kršitev ima za posledico nedopust-nost tožbe. Zato tožba, ki jo je vložilneprivilegirani tožnik in podpisal po-oblaščenec, ki po nacionalni zakono-daji ni odvetnik, pa kljub temu lahkona podlagi nacionalnega prava zastopastranke pred nacionalnimi sodišči, neizpolnjuje prve od dveh kumulativnihpredpostavk člena 19, pododstavek 4,

statuta in zato ta pooblaščenec ni od-vetnik v smislu člena 19 statuta.16

Po členu 19, pododstavek 3 in 4,statuta, ki se v skladu s členom 53(1)statuta uporablja tudi v postopku predSDPS, lahko le odvetnik, ki je upra-vičen nastopati pred sodiščem državečlanice ali druge države, podpisniceSporazuma o Evropskem gospodar-skem prostoru (EGP), veljavno oprav-lja procesna dejanja pred SDPS za vsestranke, ki niso države in institucije.17

Zato, da se zagotovi spoštovanje čle-na 19 statuta, določa člen 44(3) Po-slovnika SDPS, mora odvetnik, kizastopa stranko ali ji pomaga, sod-nemu tajništvu predložiti potrdilo,iz katerega izhaja, da je upravičendo zastopanja pred sodišči državečlanice ali druge države pogodbeni-ce Sporazuma EGP. Zahteva po od-vetniškem zastopanju je absolutnaprocesna predpostavka, katere neu-poštevanje vodi do zavrženja tožbe.

Jezikovna analiza člena 19 statutatorej zahteva glede postulacijske spo-sobnosti oz. odvetniškega zastopanja,da neprivilegirano stranko zastopa od-vetnik. SDES pa je razvilo pojem od-vetniškega zastopanja secundum legemše dalje v zadevah, kjer odvetnik toživ svojem imenu (a), ko sam nastopakot stranka, in v zadevah, kjer je od-vetnik sočasno zakoniti zastopnik to-žeče stranke, kot npr. poslovodja, pro-kurist ali pa stečajni upravitelj ipd. (b).

a) Odvetniško zastopanje v zadevah,ko je odvetnik sočasno tudi tožečastranka

Tako je SDES najprej izključilo, dabi neprivilegirana stranka, ki je samaodvetnik, ki je upravičen nastopatipred sodiščem države članice ali dru-ge države, podpisnice Sporazuma oEGP, ki lahko po nacionalnih predpi-


ČČllaa

nnkkii

11 Lenaerts, Koen, Arts, Dirk, Bray, Robert:Procedural Law of the European Union, London,Sweet & Maxwell, 1999, str. 415. 12 Schermers, Henry G., Waelbroeck Denis F.:Judicial Protection in the European Union, 6. iz-daja, Haag, Kluwer Law Internationa, 2001, pa-ragraf 1367.

13 Juhart, Jože: Civilno procesno pravo FLRJ,str. 184. 14 Za začasno odredbo glej sklep SDES z dne 26.februarja 1981, Farrall proti Komisiji, 10/81 R,Recueil str. 717, za tožbe glej sklep SDES z dne17. novembra 1983, Stavridis proti Parlamentu,73/83, Recueil str. 3803. 15 Sklep SDPS z dne 28. februarja 2005, EnergyTechnologies ET proti UUNT, T-445/04, še ni ob-javljen v ZOdl, točki 6 in 9, sklep pod pritožbo(zadeva C-197/05 P).

16 Sklep SDPS z dne 28. februarja 2005, EnergyTechnologies ET proti UUNT, T-445/04, še ni ob-javljen v ZOdl., točke 7, 9 in 10, sklep pod pritož-bo (zadeva C-197/05 P).17 Glej glede nedopustnosti vlaganja replike kotpripravljalne vloge sodbo SDES z dne 21. janu-arja 1965, Merlini proti Visoki oblasti, 108/63 R,Recueil str. 1(12), in glede prepovedi tožečistranki, ki je sama odvetnik, da bi sama opravlja-la procesna dejanja na ustni obravnavi sodboSDPS z dne 12. septembra 2000, Teixeira Nevesproti SDES, T-259/97, Recueil str. FP-IA-169;FP-II-773, točka 4, glej tudi sodbo SDPS z dne27. septembra 2005, Cargo Partner proti UUNT,T-123/04, še ni objavljena v ZOdl, točka 18 insklep SDPS z dne 24. februarja 2000, FTA indrugi proti Svetu, T-37/98, Recueil, str. II-373,točka 20, in sklep SDPS z dne 9. septembra 2004,Alto de Casablanca proti UUNT – Bodegas Chi-vite (VERAMONTE), T-14/04, še neobjavljen vZOdl., točka 9.



ČČllaa

nnkkii sih zastopa sama sebe, lahko zastopa-

la sama sebe pred SDES.18 Iz besedi-la člena 19, pododstavek 3, statuta,predvsem iz besede zastopa, jasno iz-haja, da neprivilegirana stranka nemore zastopati sama sebe, ne glede nato, ali je odvetnik ali ne. Tudi iz pre-ostalih določb poslovnika jasno izha-ja, da stranka in njen zastopnik ne mo-reta biti ena in ista oseba.19 Tako je biltorej uveden nov sestavni del proces-ne predpostavke obveznega odvetniš-kega zastopanja.

Odvetnik mora biti od strankeločena, neodvisna, tretja oseba, ki jena stranko vezana le z odvetniškimmandatom. Ta sestavni del procesnepredpostavke obveznega odvetniškegazastopanja je SDES izvedlo iz pravnihnačel, ki so skupna vsem državam čla-nicam, saj je neodvisnost odvetnikapogoj za varstvo tajnosti pisem oz. ko-respondence med odvetnikom in stran-ko. Ta neodvisnost pa izvira iz speci-fične predstave o vlogi odvetnika, kije sooblikovalec in sodelavec sodstva,ki v popolni neodvisnosti in v višjeminteresu sodstva mandantu (pooblasti-telju) daje pravno pomoč, ki jo ta po-trebuje. Temu varstvu pa stojijo nadrugi strani nasproti poklicne in sta-novske dolžnosti, ki jih v splošnem in-teresu sprejmejo in nadzirajo za to po-oblaščene organizacije.

Taka koncepcija ustreza skupnimpravnim tradicijam držav članic in jebila prevzeta tudi v pravo Skupnosti,kar izhaja iz člena 19 protokola.20

Zadnji razvoj sodne prakse kaže, damora brezpogojno vsako fizično ose-bo pred SDES zastopati tretji, ki jesam odvetnik.21

Posebna težava se pokaže, če jeodvetnik skupaj s tožečo stranko soli-darni dolžnik dolga, pri tem pa sta tož-nica in odvetnik zakonca.22

b) Odvetniško zastopanje, ko je od-vetnik poslovodja, prokurist, skrb-nik ali pa stečajni upravitelj tožečestranke

Tožba, ki jo podpiše in vloži od-vetnik, ki je sočasno poslovodja druž-be, in ki vlaga tožbo v imenu družbekot njen pooblaščenec, je nedopust-na.23 Če je odvetnik, ki zastopa tože-ča stranko – gospodarsko družbo,hkrati tudi poslovodja oz. član upravete družbe, dejansko sam sebe pooblas-ti za zastopanje, zato ni zunanji in ne-odvisni24 tretji in ne more biti upravi-čen do zastopanja stranke v postopku,po domače rečeno, te družbe ne smezastopati.25 Tudi če odvetnik kasneje,po vložitvi tožbe, odstopi z mesta po-slovodje oz. če izstopi kot družbenikiz družbe, ne more zastopati stranke,ker se popolnost tožbe presoja po dne-vu vložitve tožbe.26

Razlog za uvedbo pojma neodvis-nega tretjega je enak kot v primeru, koodvetnik zastopa sam sebe. 27

IIIIII.. PPrraakkttiiččnnaa vvpprraaššaannjjaa ooddvveettnniišškkeeggaa zzaassttooppaannjjaapprreedd SSDDEESS

Glede na primerjavo med sloven-skim procesnim pravom in procesnimpravom SDES lahko glede odvetniš-kega zastopanja izpostaviva tri prak-tične izkušnje. Odvetniku pred SDESpo procesnem pravu tega sodišča nitreba odtisniti žiga na vloge, ki jihmora lastnoročno podpisati a). Od-vetniku pred SDPS ni vedno treba

predložiti pisnega pooblastila b). Po-oblastilo obsega vsa procesna deja-nja, tudi vlaganje izrednih pravnihsredstev c).

a) Podpis ali žigosanje vlog?

Procesno pravo SDES ne zahteva,da bi odvetnik žigosal vloge, ki jih jesestavil v imenu stranke, ampak zah-teva, da jih odvetnik lastnoročno pod-piše. Tak pristop je navsezadnje raz-umljiv, saj lahko lastnoročnemu pod-pisu bolj verjamemo kot pa žigu, ki gazahteva naše slovensko pravo. Obvez-nost žiga na pisanjih odvetnika je poprimerjalnopravnih raziskavah obehavtorjev zelo značilna za postsocialis-tične pravne rede, med katere spadatudi slovenski, žig lahko odtisne kdor-koli, osebni podpis pa identificira od-vetnika.

Sodna praksa zagovarja stališče,da lahko tožbo neprivilegiranega tož-nika veljavno vloži samo odvetnikpooblaščenec iz države članice ali padržave pogodbenice EGP in da mo-ra ta osebno podpisati tako tožbo.28

Za popolnost tožbe neprivilegiranegatožnika pa se med drugim zahteva, daobsega ime in naslov tožnika ter last-nost osebe, ki podpisuje tožbo. To do-ločbo konkretizirata člen 43(1) Po-slovnika SDPS in člen 37(1) Poslov-nika SDES, ki določata, da mora iz-virnik vsakega pisanja stranke podpi-sati zastopnik privilegirane stranke alipa odvetnik neprivilegirane stranke.Ta dva člena vsebujeta minimum for-malnosti, da se lahko SDES ukvarjas pisanjem.29 Člen 6(3) Navodil sod-nemu tajniku SDPS jasno določa, data sprejema le listine, v katerih je iz-virnik podpisa strankinega odvetnikaoz. zastopnika. Lastnoročni podpisodvetnika, ki zastopa stranko, na iz-virniku vsakega pisanja je edino sred-stvo za zagotovitev, da odgovornostza to pisanje prevzame oseba, ki je vsmislu člena 19 statuta upravičena za-stopati stranko pred sodišči Skupnos-ti.30 Tako lahko nekako praeter legem

28 Sklep SDES z dne 5. decembra 1996, Lopesproti SDES, C-174/96 P, Recueil str. I-6401, to-čka 8, sklep SDES z dne 5. decembra 1996, Lo-pes proti SDES, C-175/96 P, Recueil str. I-6409,točka 8, sklep SDPS z dne 24. februarja 2000,FTA in drugi proti Svetu, T-37/98, Recueil, str. II-373, točki 21 in 22. 29 Rideau, Joël, Picod, Fabrice: Code des pro-cédures juridictionnelles de l’Union européenne,2. izdaja, Pariz: Litec, 2002, str. 587 in 772. 30 Sklep SDPS z dne 24. februarja 2000, FTA indrugi proti Svetu, T-37/98, Recueil, str. II-373,točki 21 in 22.

vi zavržena zaradi pomanjkanja procesne legiti-macije, SDPS se z vprašanjem, ali je odvetnikupravičen do zastopanja, sploh ni ukvarjalo.23 Sklep SDPS z dne 13. januarja 2005, T-184/04, Sulvida – Companhia de alienaćčo deterrenos proti Komisiji, še ni objavljen v ZOdl.,točki 10 in 11, sklep SDPS z dne 29. 11. 1999, Ha-milton Shaw, Falla in WPP Luxembourg AppealGroup proti Komisiji, T-131/99, neobjavljen, to-čke 11 do 14. 24 Element neodvisnega tretjega je poleg elemen-ta zunanjega tretjega sodna praksa vpeljala ssklepom SDPS z dne 8. decembra 1999, Euro-Lex European Law Expertise proti UUNT, T-79/99, Recueil str. II-3555, točka 29. 25 Sklep SDPS z dne 29. 11. 1999, HamiltonShaw, Falla in WPP Luxembourg Appeal Groupproti Komisiji, T-131/99, neobjavljen, točka 12,sklep SDPS z dne 8. decembra 1999, Euro-LexEuropean Law Expertise proti UUNT, T-79/99,Recueil str. II-3555, točka 26 Sklep SDPS z dne 29. 11. 1999, HamiltonShaw, Falla in WPP Luxembourg Appeal Groupproti Komisiji, T-131/99, neobjavljen, točka 13. 27 Sodba SDES z dne 18. maja 1982, AM & S Eu-rope proti Komisiji, 155/79, Recueil str. 1575, to-čka 24, sklep SDPS z dne 9. septembra 2004, Al-to de Casablanca proti UUNT, T-14/04, še ni ob-javljen v ZOdl., točke 6, 9 in 10.

18 Sklep SDES z dne 5. decembra 1996, Lopesproti SDES, C-174/96 P, Recueil str. I-6401, to-čke 9 do 12, sklep SDES z dne 5. decembra 1996,Lopes proti SDES, C-175/96 P, Recueil str. I-6409, točke 9 do 12. 19 Sklep SDES z dne 5. decembra 1996, Lopesproti SDES, C-174/96 P, Recueil str. I-6401, to-čka 11, sklep SDES z dne 5. decembra 1996, Lo-pes proti SDES, C-175/96 P, Recueil str. I-6409,točka 11. 20 Sodba SDES z dne 18. maja 1982, AM & S Eu-rope proti Komisiji, 155/79, Recueil str. 1575, to-čka 24, sklep SDPS z dne 9. septembra 2004, Al-to de Casablanca proti UUNT, T-14/04, še ni ob-javljen v ZOdl., točke 6, 9 in 10. 21 Sklep SDPS z dne 23. februarja 2005, Correiade Matos proti Komisiji, T-454/04, neobjavljen,točka 12 (sklep pod pritožbo). 22 Glej sklep SDPS z dne 11. septembra 2001,Tessa in Tessas proti Svetu, T-270/99, Recueil str.II-2401, točka 1. Tožba tožnikov je bila v tej zade-


stranko zastopa tudi odvetniška druž-ba, tako osebna kot kapitalska, če na-cionalno pravo takšne družbe dopu-šča, seveda če tožbo podpiše odvetnikdružbenik take družbe.31

Pomen osebnega podpisa odvetni-ka v pisanju je v tem, da se SDES ta-ko izogne, da bi moralo odločati o tož-benem zahtevku, tožbenih razlogih innavedbah, ki jih predhodno ni presku-sil odvetnik,32 saj ta s svojim podpi-som potrjuje, da sam sestavil vlogo, sepravi, da je sam pregledal navedbe intožbeni zahtevek, ter menil, da je pri-meren za obravnavanje pred SDES. 33

Če pa odvetnik navede, bodisi v vlogibodisi na obravnavi, da je vlogo v ce-loti sestavila stranka in da se z njo stri-nja, ter predlaga, naj se obravnava kotnjegova, odvetnik malomarno vodipostopek.34

b) Ali je treba predložiti pisno po-oblastilo?

Pred SDPS mora odvetnik vednopredložiti dokazilo, da je upravičendo zastopanja pred sodišči državečlanice EU ali pa države pogodbeni-ce sporazuma o EGP, s tem potrdi-lom o upravičenosti do zastopanja(odvetniško izkaznico) odvetnik izka-zuje svojo lastno postulacijsko spo-sobnost.35 Zahteva iz člena 44(3) Po-slovnika SDPS po predložitvi potrdi-la odvetnika, ki nastopa kot poobla-ščenec ali pa svetovalec stranke, kispada med predpostavke pravilnovložene tožbe, je utemeljena s tem,da mora imeti sodnik Skupnosti mož-nost, da skrbi za upoštevanje člena 19statuta, na podlagi katerega moradruge stranke, ki niso države članice,zastopati odvetnik. Ta predpostavkaje torej bistvena določba postopka,

katere neupoštevanje je po poteku ro-ka, določenega za dopolnitev tožbe,vzrok zavrženja.36

Tako mora odvetnik tožbi priloži-ti dokaz, da je dejansko odvetnik veni državi članici EU ali pa v državipogodbenici EGP. Tožba, ki je vlože-na brez potrdila odvetnika, da lahkonastopa pred nacionalnimi sodišči, jenepopolna. Sodno tajništvo, ki imapred SDES in SDPOS enako vlogokot vpisnik rednih sodišč v Slovenijiali pa glavna pisarna ustavnega sodi-šča, v takem primeru zahteva dopol-nitev vloge. V praksi pa pred SDPSzadostuje, da se pošlje bodisi potrdi-lo odvetniške zbornice, iz katerega iz-haja, da lahko zadevni odvetnik za-stopa stranke pred nacionalnim sodi-ščem, oz. standardna poklicna izka-znica CCBE ali pa da se sklicuje nadrugo zadevo, v kateri je isti odvet-nik že nastopal pred SDES in v kate-ri je predložil zadevno potrdilo (člen7(2) navodil sodnemu tajniku Sodiščaprve stopnje).

Obveznost predložitve pisnega po-oblastila obstaja le, če odvetnik zasto-pa pravne osebe zasebnega prava(člen 44(5), točka b, poslovnikaSDPS in člen 38(5), točka b, poslov-nika SDES).37 Ta obveznost obstajazato, ker se s tem preveri, ali je bilopooblastilo pravilno podeljeno, ali jepooblastilo za vložitev tožbe podelilaoseba, ki lahko sklepa posle v imenupravne osebe, in ne zato, da bi se pre-verjalo, ali je odvetnik pooblaščen.

Za fizične osebe velja, da odvet-niku ni treba predložiti pooblastila(člen 38(3) poslovnika SDES in člen44(3) poslovnika SDPS). Odvetnik,ki nastopa kot pooblaščenec ali za-stopnik stranke, mora dokazati le, daje dejansko odvetnik. Za vložitev tož-be mu ni treba predložiti formalnegapooblastila, razen če tožena strankaprereka obstoj pooblastila.38

c) Obseg pooblastila

Ne statut ne poslovnika obeh so-dišč ne vsebujeta kakšnih določb, ki bidoločale posebna pooblastila za dolo-čene vrste pravnih sredstev, niti ne, dabi moralo biti pooblastilo dano npr. še-le po sprejemu izpodbijanega akta.Odvetniku, ki nastopa pred SDES, severjame na besedo.

IIVV.. SSkklleepp

Procesno pravo SDES zahteva pre-cej drugačen pristop do odvetniškegadela kot še vedno zelo neurejeno slo-vensko procesno pravo. Med bistveni-mi elementi drugačnega obravnavanjaje tudi drugačen pristop do postulacij-ske sposobnosti strank. Kratko rečeno,fizične in pravne osebe zasebnega pra-va morajo zastopati odvetniki. Ti pasvoje upravičenje do zastopanja ne iz-kazujejo s posebej datiranimi pooblas-tili, kot to pač mislijo nekatera sodi-šča v Sloveniji, saj ni listina o poob-lastitvi nič drugega kot zasebna listinain torej pisni dokaz. Procesno pravoES se s takimi zadevami na srečo neukvarja.


ČČllaa

nnkkii

31 Sodba SDPS z dne 27. septembra 2005, CargoPartner proti UUNT, T-123/04, še ni objavljena vZOdl, točke 18 do 22 in sklep SDPS z dne 24. feb-ruarja 2000, FTA in drugi proti Svetu, T-37/98,Recueil, str. II-373, točki 23 in 26.32 Sklep SDES z dne 15. marca 1984, Vaupel pro-ti SDES, 131/83, neobjavljen, točka 10. 33 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaKarla Roemerja z dne 2. decembra 1964 v zade-vi Merlini proti Visoki oblasti, 108/63, Sam-mlung der Rechtsprechung des Gerichtshofes1965, str. 19(21). 34 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaKarla Roemerja z dne 2. decembra 1964 v zade-vi Merlini proti Visoki oblasti, 108/63, Sam-mlung der Rechtsprechung des Gerichtshofes1965, str. 19(21). 35 Hackspiel, Sabine, Das schriftliche Verfahren.V Rengeling, Hans-Werner, Middeke, Andreas,Gellermann, Martin, Handuch des Rechtsschut-zes in der Europäischen Union, 2. izdaja, Mün-chen: C. H. Beck, 2003, str. 421.

36 Sklep SDPS z dne 8. februarja 1993, Stagakisproti Parlamentu, T-101/92, Recueil str. II-63, to-čka 8. 37 Sodna praksa glede zastopanja oseb javnegaprava – npr. italijanskih regij včasih dopušča, dajih veljavno zastopa avvocatura dello statto – sepravi državno pravobranilstvo.

38 Sodba SDES z dne 16. februarja 1965, Barge,vdova Leone proti Visoki oblasti, 14/64, Recueilstr. 10.

slovenskih pravnikov 2006

Po tradiciji bo Zveza društev pravnikov Slovenije skupaj z Zvezo

društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založbo oktobra 2006

organizirala Dneve slovenskih pravnikov.

Program je že v pripravi. Morebitne dodatne predloge lahko pošljetedo konca januarja 2006, da jih bo programski odbor v okvirumožnosti lahko upošteval pri pripravi programa.

Predloge pošljite po elektronski pošti na:[email protected], [email protected],[email protected]



ČČllaa

nnkkii

Uvodno določilo pravi, da je od-vetnik upravičen do doplačilapristojbine (nagrade) za delo

odvetnika in odvetnikovih izdatkov, vskladu z določili reda. V nadaljevanjuje določeno, da se odvetnik s strankolahko dogovori tudi za višjo nagrado,vendar le, če je taka višja nagrada do-govorjena v pisni obliki, ki pa ne smebiti preprosto natisnjena v pooblastiluali na obrazcu, ki obsega tudi druge iz-jave v zvezi s pooblastilnim razmer-jem. Dogovor o višini nagrade naj bibil ustrezen okoliščinam obravnavanezadeve in pooblastilnega razmerja in jeob očitanem nesorazmerju izpodbojen.V sporu je mogoče dogovorjeno nagra-do v takem primeru nižati do višine na-grade, določene z redom.

Nagrade za odvetnikovo delo se tu-di v ZRN v glavnem določajo glede navrednost spora. V primeru, da odvetnikv isti zadevi zastopa več strank, se na-grada lahko za vsako nadaljnjo strankopoviša za 3/10 določene nagrade, ven-dar največ do višine dveh polnih dolo-čenih nagrad. Red določa tudi možnostt. i. okvirne nagrade, ki jo odvetniklahko po pravični presoji določi upo-števaje vse okoliščine primera, zlastipomena, obsega in težavnosti primera,kot tudi upoštevaje premoženjsko sta-nje stranke.

Plačilo nagrade in stroškov odvetni-ka zapade načeloma tedaj, ko je naroči-lo stranke zaključeno, je pa odvetnikmed trajanjem mandata upravičen zah-tevati primerno akontacijo.

Red določa postavke in jih imenu-je polna pristojbina (nagrada), določapa tudi najnižjo postavko, ki znaša25,56 evra od sporne vrednosti do

306,78 evra. Določene postavke velja-jo za delo odvetnika na prvi stopnji,za pritožbeni in revizijski postopek sedoločene postavke zvišajo do 3/10, vdoločenih primerih pa se za revizijskipostopek nagrada poviša za 10/10, ta-ko da znaša 20/10. Sicer določene po-stavke obsegajo nadomestilo za deloodvetnika od začetka do zaključka za-deve.

V tem prispevku bom obravna-val le nagrajevanje odvetnikov v naj-pogostejših primerih odvetnikovegadela: za nasvete, za sodelovanje priporavnavah, za zastopanje v civilno-pravnih pravdnih zadevah, za sode-lovanje v izvršilnih in stečajnih za-devah in za obrambo v kazenskihzadevah, saj bi obravnava nagraje-vanja prav v vseh zadevah bila pre-obširna in bi presegala namen take-ga prispevka.

• Nasvet, pravno mnenje

Za ustni ali pisni nasvet, ki ni pove-zan s kakim drugim dejanjem, za kate-ro je stranka dolžna plačati nagrado, jeodvetnik upravičen do nagrade od 1/10do 10/10 polne postavke, če gre za prviposvet, pa je odvetnik upravičen do na-grade do največ zneska 178,95 evra.

Za pisno pravno mnenje s pravniš-ko utemeljitvijo pripada odvetniku pri-merna nagrada, pri čemer je trebauporabiti določila o okvirni nagradi,upoštevaje vse okoliščine primera, nakaterega se tako pravno mnenje nana-ša.

• Poravnava

Za sodelovanje pri sklepu poravna-ve pripada odvetniku nagrada v višini15/10 polne postavke.

• Civilnopravne pravdne zadeve

Delo odvetnikov v civilnih zadevahse nagrajuje z enotnimi postavkami, insicer pripadajo odvetniku naslednje po-samezne postavke:– za opravljanje zadeve vključno z in-

formacijo – polna postavka (t. i.procesna pristojbina – Prozessge-bühr)

– za zastopanje pri obravnavah, neglede na število – polna postavka(t. i. razpravna pristojbina – Ver-handlungsgebühr)

– za zastopanje pri obravnavah, nakaterih se izvajajo dokazi, ne gledena število – polna postavka (t. i.pristojbina za izvajanje dokazov –Beweisgebühr) in

– za pretresanje – razčiščevanje zade-ve tudi v okviru poskusov dosečiporavnavo – polna postavka (t. i.pristojbina za razčiščevanje – Erör-terungsgebühr).Odvetniku tako pripada za zastopa-

nje strank v pravdnih zadevah nagradav višini treh ali štirih polnih postavk,poleg teh pa še t. i. poslovna pristojbi-na (Geschäftsgebühr), ki jo je odvetnikupravičen zaračunati v razponu od 5/10do 10/10 polne postavke s tem, da nem-ški odvetniki to postavko obračunavajos 7,5/10 polne postavke.

Red obravnava še vrsto nagrajeva-nja odvetniškega dela v posebnih pri-merih, zlasti kolikor gre le za posamez-na opravila v postopkih, navajanje tehpa bi presegalo namen tega prispevka.

• Izvršilne in stečajne zadeve

Za izvršilne predloge in prijave ter-jatve v stečajnih zadevah pripada od-vetniku nagrada v višini 3/10 polne po-stavke, če odvetnik stranko v teh pos-topkih zastopa v pritožbenem postop-ku, pa mu pripada nagrada v višini 5/10polne postavke.

Tudi v takih zadevah red obravnavanagrajevanje odvetniškega dela v po-sebnih primerih, ki jih tu opuščam.

• Kazenske zadeve

Nagrajevanje odvetnika za delo vkazenskih postopkih bom tu obravna-val le v delu, ki je primerljiv z delomodvetnikov pri slovenskih sodiščih.

Za obravnavo pred »velikim kazen-skih sodiščem (pri nas je primerljivo s

NNaaggrraajjeevvaannjjee ooddvveettnniišškkeeggaaddeellaa vv NNeemmččiijjii

Primerjava z nagrajevanjem po slovenski tarifi

BBoorriiss GGrroossmmaann

Delo odvetnikov se v ZR Nemčiji nagrajuje skladno z Zveznim pristoj-binskim redom za odvetnike (Bundesgebührenordunung Für Rechtsanwät-le, skrajšano BRAGO). Gre za razmeroma dolg in zapleten tekst (134 čle-nov), ki ureja nagrajevanje dela odvetnikov. Terminologijo reda je včasihtežko prevesti v slovenski jezik, zaradi česar bom v tem prispevku uporab-ljal izraze, ki jih običajno uporabljamo v Sloveniji, ali pa naše izraze dal voklepaj. Red v bistvu še vedno uporablja oznake valute DEM, s tem, da ob-stajajo tabele s preračuni v evre. Tudi način določanja nagrade je specifičen,saj red uporablja desetine.


senatom peterice) je odvetnik upravičendo nagrade od 61,36 evra do 777,16 ev-ra, s tem, da takrat, ko obravnava trajaveč kot en koledarski dan, odvetniku zavsak nadaljnji dan pripada nagrada od61,36 do 388,58 evra; če se obravnavazačne znova, pa odvetniku pripada na-grada v celoti, kot je navedeno zgoraj.

Za obrambo pred porotnim sodi-ščem (primerljivim pri nas s senatomtrojice), pred mladinskim sodiščem inpred kazenskim sodnikom (pri nas predsodnikom posameznikom) odvetnikupripada nagrada od 51,13 do 664,68 ev-ra, s tem, da v primerih, ko obravnavatraja več kot en koledarski dan, odvet-niku za vsak nadaljnji dan pripada na-grada od 51,13 do 332,34 evra; tudi tuvelja, da odvetniku takrat, ko se obrav-nava začne znova, pripada nagrada vceloti, kot je navedeno zgoraj.

Za obrambo v pritožbenem postop-ku odvetnikom pripada nagrada od51,13 do 664,68 evra.

Navedene nagrade obsegajo nagra-do za vsa dela odvetnika z vodenjemobrambe v določeni kazenski zadevi.Za določitev zneska v okviru razponapa je očitno treba upoštevati zahtevnostin težavnost zadeve.

PPrriimmeerrjjaavvaa ttaarriiff Sistem nagrajevanja dela odvetni-

kov je, zlasti v civilnopravnih pravdnihzadevah, očitno nekoliko drugačen odtega sistema v Sloveniji, vendar ob pri-merjavi načinov nagrajevanja dela od-vetnikov v ZRN in v Sloveniji lahkougotovim, da so rezultati nagrajevanja,upoštevaje sistem nagrajevanja (ne patudi višino končne nagrade, ki je vZRN tako v večini civilnih pravdnihzadev in v kazenskih zadevah bistvenovišja), v končni fazi skoraj enaki, seve-da ob predpostavki korektnega dela so-dišč in korektnega dela odvetnika innjegove stranke.

Odvetnik v ZRN prejme za obram-bo v kazenski zadevi v redu določenopostavko z dodatkom za nadaljnje raz-pravne dneve, ki znašajo od polne dopolovične postavke, odvetnik v Slove-nji pa dobi v tarifi določeno postavko,za nadaljnje razpravne dneve razen zazadnjo obravnavo, ki se tudi nagrajuje spolno postavko, pa 50 odstotkov v tari-fi določene postavke.

Odvetnik v ZRN lahko prejme zazastopanje v civilnopravnih pravdnihzadevah nagrado v višini 37,5/10(3,75-kratne) do 47,5/10 (4,75-kratne)postavke; odvetnik v Sloveniji pa obdoslednem upoštevanju določil pravne-ga postopka (tožba/odgovor na tožbo,

prvi pripravljalni spis, prvi narok zaglavno obravnavo, en nadaljnji narok –ob doslednem upoštevanju določil ZPPveč dela naj ne bi bilo) prejme kot na-grado 3,5-kratno postavko iz tar. št. 18oz., če se vloži še en pripravljalni spisali se morda opravi še ena obravnava,4- do 4,5-kratno postavko.

Ta primerjava po mojem prepriča-nju dokazuje, da je končni rezultat na-grajevanja, seveda samo, kolikor se ob-ravnava način ali sistem nagrajevanja,zelo podoben, da ne rečem enak.

Drugo pa je vprašanje razlik v viši-ni nagrajevanja po eni in drugi tarifi,kjer primerjava pokaže, da so nagradeodvetnikov v ZRN v pretežnem delubistveno višje, kar seveda omogoči, daje v posameznih postavkah nagrade ob-seženo več vrst dela (npr. vse obravna-ve, vsi naroki, na katerih so se spreje-mali dokazi, itd.).

V najtežjih zadevah znaša nagradanemškega odvetnika, preračunano vSIT, prek 186.000 SIT z dodatkom zanadaljnje razpravne dneve do preko93.000 SIT, medtem ko dobi v Slovenjiodvetnik 110.000 SIT nagrade in za na-daljnje razpravne dneve, razen za zad-nji narok, 55.000 SIT.

V civilnopravnih pravdnih zadevahje zneskovno primerjavo težko nareditizaradi razpona nagrajevanja, pač gledena vrednost spornega predmeta, zato lenekaj primerov tarifnih postavk:

Sporni predmet Nemška tarifa Slovenska tarifa

306,78 EUR oz. 25.56 EUR oz. 73.500 SIT 6.124 SIT 11.000 SIT

1.227,10 EUR oz. 86.92 EUR oz. 294.013 SIT 20.826 SIT 22.000 SIT

4.090,34 EUR oz. 247,98 EUR oz. 980.067 SIT 59.416 SIT 33.000 SIT

238.731,00 EUR oz. 2.160,21 EUR oz. 57.1997 SIT 517.586,31 SIT 220.000 SIT

Primerjava nam pokaže, da je slo-venska tarifa primerljiva ali morda celonekoliko ugodnejša od nemške le dorazmeroma nizke sporne vrednostiokoli 300.000 SIT, že pri sporni vred-nosti nekaj manj kot 1.000.000 SIT paje nemška tarifa že skoraj dvakrat višjaod slovenske, pri čemer je treba pripo-mniti, da je slovenska tarifa navzgoromejena z 2.000 točkami (220.000SIT) oz. v gospodarskih sporih s 3.000točkami (330.000 SIT), medtem ko jenemška tarifa navzgor neomejena indoloča, da se za sporne vrednosti prek(1.000.000 DEM) 511.291,88 EUR, kopolna postavka nagrade znaša že

3.182,79 EUR, za vsakih (100.000DEM) 51.129,18 EUR nagrada zviša za(300,00 DEM) 153,39 EUR.

SSkklleeppii Tarifna določila za nagrajevanje

odvetnikov so celota. Sestavljena so ta-ko, da upoštevajo strokovno zahtevnostzadev, vrednost obravnavanega prime-ra in s tem neposredno zvezano odgo-vornost in morda potrebno specialistič-no znanje za obravnavo zadeve, tudipoznavanje tujih pravnih virov in zna-nje tujega jezika, seveda pa tarifna do-ločila upoštevajo tudi čas, potreben zaopravo dela, in število zastopanih oseb.Tako tarifo je mogoče dograjevati lekot celoto, upoštevaje vsa navedenamerila; tarife nikakor ni mogoče dogra-jevati ali spreminjati le delno, razenmorda v primerih, ko gre za nove, šenetarifirane dejavnosti odvetnika.

Prepričan sem, da je slovenskaodvetniška tarifa korektna in pravič-na tako do odvetnikov kot do upo-rabnikov odvetniških storitev. Tre-nutno ni prav nobene potrebe, da bise dograjevala ali spreminjala. Slo-venska tarifa je po načinu nagrajeva-nja odvetniškega dela tudi v celotiprimerljiva z mnogimi evropskimitarifami, zlasti s tarifami sosednihdržav (npr. Avstrije).

Ideja, da bi se odvetnikovo delo na-grajevalo za posamezna opravila pa-všalno (podobno kot v ZRN), se je pr-vič pojavila pred nekaj let na posvetu ostanju pravosodja v Sloveniji na Brdu,na katerem so sodelovali tudi predsed-niki nemškega pravosodja. Utemeljeva-la se je z očitkom, da naj bi slovenskaodvetniška tarifa ne stimulirala sloven-skih odvetnikov k čimprejšnji rešitvizadeve oz. da tarifna določila odvetnikizlorabljajo zaradi višanja nagrad. Ko jetaka utemeljitev bila izrečena, sem pod-pisani, tedaj kot predsednik OZS, tak-šen očitek (z obrazložitvijo, da sloven-ski odvetniki nedvomno delajo korekt-no in se v interesu strank trudijo za čimhitrejše reševanje zadeve) kategoričnoin argumentirano zavrnil, in je ta očiteknato v razgovoru bil v celoti umaknjen.

Podpisani sem ob tej priložnosti šepovedal, da bi slovenski odvetniki z ve-seljem sprejeli nemško tarifo (BRA-GO), seveda pa samo v celoti, torej ta-ko glede načina kot tudi glede višinenagrajevanja. Skoraj prepričan sem, daso slovenski odvetniki tudi danes pri-pravljeni z veseljem sprejeti nagrajeva-nje po (v celoti enaki) nemški tarifi.


ČČllaa

nnkkii



ČČllaa

nnkkii

Vtem prispevku bodo predstav-ljen način pridobitve odvetniš-kega pripravništva, kasneje na

podlagi tega pa še sodniškega priprav-ništva, prek prednostnega vrstnega re-da na sodiščih.

11.. OOddvveettnniišškkoo pprriipprraavvnniiššttvvoo

1.1. Pridobitev odvetniškega pripravništva

Za odvetniško pripravništvo je po-membnih več pravnih virov. Gotovo jena prvem mestu Zakon o odvetništvu(Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96 – odločbaUS, 24/01 in 48/01 – ZOdv). Za prido-bitev je treba na odvetniški zbornicivložiti vlogo za pridobitev in priložitiustrezna potrdila: potrdilo o državljan-

stvu, izpisek iz rojstne matične knjige,diplomo pravne fakultete, zdravniškospričevalo ali potrdilo, življenjepis, dvefotografiji, potrdilo odvetnika o začet-ku prakse. Poleg tega je treba plačati ševpisnino, ki znaša 55.000 SIT.

Priložiti je treba še bodisi pogodboo zaposlitvi ali pa pogodbo o opravlja-nju volonterskega pripravništva (kadarje pripravništvo brez plačila).3 Gotovopa je mogoče opravljati pripravništvotudi brez takšne pravne podlage, v pri-meru, da ima pripravnik še status štu-denta.4 Že na tem mestu pa opozarjam,da je za izrabo prednostnega vrstnegareda treba imeti že enoletno prakso, vdelovnem razmerju s polnim delovnimčasom (15. člen ZPDI) in ne zadostujezgolj enoletni status odvetniškega pri-pravnika,5 enako mora biti v časuopravljanja sodniškega pripravništvaodvetniški pripravnik pri odvetniku za-poslen za polni delovni čas in za vesčas trajanja pripravništva.

Zbornica izda, na podlagi vloge,odločbo za vpis v imenik odvetniškihpripravnikov in pošlje pripravniku od-vetniško izkaznico, kodeks odvetniškepoklicne etike, odvetniško tarifo.

1.2. Katera dejanja lahko opravljaodvetniški pripravnik pred sodišči

Najpomembnejši del odvetniškegapripravništva je pridobivanje ustreznihpraktičnih izkušenj, med katerimi so

gotovo na prvem mestu izkušnje v sod-nih in upravnih postopkih. Nepo-membne pa niso niti izkušnje, ki jihodvetniški pripravnik pridobi v posa-meznih vrstah predsodnega in izven-sodnega reševanja sporov (npr. zago-vor delavca pred odpovedjo pogodbe ozaposlitvi).

Na tem mestu bo zato napravljenpregled sodnih postopkov, v katerihlahko odvetnika nadomešča odvetniškipripravnik, ki dela pri njem:• Skladno s členom 95/III ZPP sme

stranko odvetniški pripravnik, na-mesto odvetnika, zastopati v vsehsporih pred okrajnimi sodišči in vgospodarskih sporih pred okrožni-mi sodišči, katerih vrednost sporne-ga predmeta (pcto.) je nižja od dvehmilijonov tolarjev.6

• ZKP popolnoma prepoveduje, dabi obdolžence zastopali odvetniškipripravniki, saj v členu 67/IV dolo-ča, da se sme za zagovornika vzetile odvetnik, ki ga sme nadomeščatiodvetniški kandidat.7

• ZUP v členu 59/III določa, da lah-ko v upravnih postopkih odvetnikanadomešča tudi odvetniški priprav-nik, ki dela v njegovi pisarni. Tudisicer je lahko pooblaščenec v pos-topku pred upravnimi organi vsakapopolnoma poslovna oseba.

• ZUS določa, da se za vprašanja, kiniso urejena v njem, primerno upo-rabljajo določbe ZPP, to pa po čle-nu 16/II ZUS ne velja za izbiro po-oblaščenca. Tako je lahko v postop-kih na prvi in drugi stopnji vsakdo,torej tudi odvetniški pripravnik, vpostopku z izrednimi pravnimisredstvi pa le odvetnik.

• Delovno in socialno sodišče ima žepo 1. točki člena 98/II zakona o so-diščih položaj okrožnega sodišča.Stari ZDSS je v členu 16/I omogo-čal, da je delavca na prvi stopnjilahko zastopal tudi predstavnik sin-dikata, ki je imel naziv diplomiranipravnik (brez pravniškega državne-ga izpita). Ta določba se bo skladnos 86. členom ZDSS-1 nehala upo-rabljati 1. 1. 2008. Žal že doslej ni

OOddvveettnniišškkoo iinn ssooddnniišškkoopprriipprraavvnniiššttvvoo vv pprraakkssii

JJeerrnneejj PPooddlliippnniikk

Poleg dragocenih praktičnih izkušenj, ki jih na naših (za zdaj) dveh fa-kultetah nedvomno primanjkuje, je odvetniško pripravništvo zanimivo še izenega razloga – to je t. i. prednostnega vrstnega reda na sodišču, na podla-gi člena 5/II v zvezi z 9. členom Zakona o pravniškem državnem izpitu (Ur.l. RS, št. 83/03 – UPB, ZPDI).1 Tako lahko študenti z nižjo povprečno oce-no pridejo na vrsto za sodniško pripravništvo precej let prej.2 Toda do tegaprivilegija niso upravičeni vsi odvetniški pripravniki, ampak le tisti, ki iz-polnjujejo določene pogoje.

6 Pcto. za razmejitev stvarne pristojnosti medokrajnimi in okrožnimi sodišči je že vseh šest let,odkar je bil sprejet ZPP/99, nespremenjen. Me-nim, da bi bilo dobro to mejo dvigniti. Zavedatise je treba, da bi takšna rešitev povečala pripadzadev na okrajnih sodiščih, vendar obstojijo ide-je za rešitev tega problema (npr. omejitev dosto-pa do sodišča za bagatelne zadeve itd.).7 Postavlja se vprašanje, čemu ne bi vsaj v prime-rih, ko gre za postopke na podlagi zasebne tožbe,omogočili odvetniškim pripravnikom, da si nabi-rajo ustrezne izkušnje.

3 Ali je volontersko pripravništvo (še posebno četraja dalj časa) skladno s členom 36 kodeksa od-vetniške poklicne etike? Na vprašanje le opozar-jam in nanj ne odgovarjam. 4 V tem primeru bo morebitna plačila prejemalprek študentskega servisa. 5 Se pa status odvetniškega pripravnika, ne gle-de na pravno podlago, upošteva pri pogoju gledepotrebnih praktičnih izkušenj za pridobitev statu-sa odvetnika (člen 48 ZOdv).

1 O sodniškem pripravništvu se je v tej reviji žepisalo ob noveli ZPDI. Novelo je predstavila Ti-na Stergaršek (2003): Hitreje do pripravništva,Ljubljana, Odvetnik št. 18, str. 9–11. Odlično kri-tiko (z njo se v celoti strinjam in je zato ne ponav-ljam) sistema in prakse, ki se od objave članka nispremenila, pa je v naslednji številki predstavilaPetja Plauštajner (2003): Hitreje do pripravniš-tva – II. Ljubljana, Odvetnik št. 19, str. 32–33.2 Vsak poklic si želi v svoje vrste pridobiti čimbolj sposobne mlade kadre. Povprečna ocenamed dodiplomskim študijem je lahko dober kaza-lec sposobnosti posameznika, nikakor pa to niedini. Glede na način našega študija, ki temeljiizključno na teoriji (tudi zaradi pretirane množič-nosti), so pri pridobivanju dobrih ocen v pred-nosti predvsem dobri »teoretiki«. Za opravljanjepoklica (odvetnika) pa je potrebno veliko več kotle dobro teoretično znanje, saj je ravno uspešnapraksa tista, ki prek trga ločuje dobre od slabih. Zavedam se, da je ob prevelikem navalu na sodi-šča treba določiti nekakšen kriterij, in najlaže jedoločiti povprečno oceno, ki jo že tako ali takoima vsak študent. Vprašanje pa je, ali ne bi bilodobro, da se ljudem, ki že tako delujejo na sodi-ščih, to njihovo delo tudi formalno prizna. Zave-dati se je namreč treba, da odvetniški pripravni-ki ne prisostvujejo obravnavi le pasivno kot sod-niški, ampak da igrajo aktivno vlogo.


bilo omogočeno, da bi v teh sporihsodelovali tudi odvetniški priprav-niki, saj bi gotovo lahko (vsaj) ena-ko kvalitetno zastopali interesestrank, kot so to počeli pravniki vsindikatih.

• Po členu 90/IV ZP-1 je mogoče zazagovornika vzeti le odvetnika, kiga nadomešča odvetniški kandi-dat.8

1.3. Število odvetniških pripravnikovnarašča

Po zadnjih podatkih OZS na dan30. 9. 2005 je v Sloveniji 315 odvet-niških pripravnikov in pripravnic. Taštevilka iz leta v leto raste (glej graf).9Predpisi predvidevajo za odvetniškepripravnike 40 posebnih mest na slo-venskih sodiščih. Ta številka ne zado-šča, saj se ravno odvetniški pripravni-ki (v primerjavi s preostalimi, za kate-re tudi velja prednostni vrstni red)ukvarjajo večinoma z vsemi področjiprava, tako materialnega kot proces-nega.

22.. SSooddnniišškkoo pprriipprraavvnniiššttvvoo

V času, ko odvetniški pripravnikopravlja še sodniško pripravništvo, imatorej dva statusa. Obveznost opravlja-nja pripravništva (izbirnega in sodniš-kega) urejajo ZPDI in na njegovi pod-lagi sprejeti podzakonski akti.

2.1. Število odvetniških pripravnikovpri posameznem višjem sodišču

Minister za pravosodje je na podla-gi 5. čelna ZPDI izdal Pravilnik o dolo-čitvi števila pripravniških mest na po-sameznih sodiščih za sodniške priprav-nike, ki jim izobraževanje zagotavljadelodajalec, in za volonterske priprav-nike (Ur. l. RS, št. 5/04 in 112/04). Od-vetniški pripravniki sodijo v prvo sku-pino, vendar pa je določeno številomest »rezervirano« le za odvetniške,notarske, pravobranilske in tožilske pri-pravnike, ki so že opravili enoletno iz-birno usposabljanje.

Število prikazuje ta tabela:

vviiššjjee ssooddiiššččee//pprriipprraavvnniikkii CCeelljjee KKooppeerr LLjjuubblljjaannaa MMaarriibboorr SSkkuuppaajj

odvetniški 5 5 20 10 40

notarski 1 1 6 2 10

tožilski 4 4 27 11 46

pravobranilski 0 0 3 1 4

skupaj 10 10 56 24 100

To seveda niso edini odvetniški pri-pravniki, saj nekateri delujejo na sodi-ščih tudi kot volonterski.

2.2. Obvestilo Višjega sodišča vLjubljani

Dne 29. 1. 2004 je predsednik Vi-šjega sodišča v Ljubljani izdal Obvesti-lo odvetniškim in notarskim pripravni-kom, ki se potegujejo za sprejem v pri-pravništvo po drugem odstavku 5. čle-na ZPDI (opr. št. Su 12/2004). V njemkonkretizira, kako se je mogoče uvrsti-ti v prednostni vrstni red.

Odvetniški in notarski pripravnikimorajo vložiti posebno prijavo zasprejem po členu 5/II ZPDI in ji prilo-žiti (originalna ali notarsko overjena)dokazila o izpolnjevanju pogojev:– dokazilo o tem, da so na dan vložit-

ve prijave v rednem delovnem raz-merju pri odvetniku ali notarju inso vpisani v register odvetniških alinotarskih pripravnikov. Upošteva sesamo potrdilo ali izpis iz evidenceobveznega zdravstvenega ali pokoj-ninskega zavarovanja, ki ga izdapristojni zavod, in potrdilo oz. od-ločba Odvetniške ali Notarske zbor-nice o vpisu v imenik pripravnikov;

– dokazilo o tem, da so pripravniki vrednem delovnem razmerju kot uni-verzitetni diplomirani pravniki žeopravili enoletno izbirno uspo-sabljanje v eni izmed oblik iz 1. do12. točke 15. člena ZPDI. Kot do-kaz se upošteva samo potrdilo izevidence obveznega zdravstvenegaali pokojninskega zavarovanja;

– izjavo odvetnika oz. notarja, da jepripravljen kot delodajalec svoje-mu pripravniku omogočiti enoletnoobvezno usposabljanje na sodišču.Poleg tega mora kandidat predloži-

ti sodišču še pogodbo o zaposlitvi (zadoločen ali nedoločen čas), iz katereizhaja, da bo pripravnik v celotnem ča-su enoletnega obveznega pripravništvana sodišču zaposlen pri odvetniku alinotarju. Če pripravniku preneha rednodelovno razmerje pri odvetniku ali no-tarju, s tem preneha tudi razlog zaopravljanje pripravništva.

Med temi pogoji ni sicer nikjer na-vedeno, ali mora biti pripravnik zapos-len za polni delovni čas (40 ur na te-den) ali pa zadostuje pogodba s krajšimdelovnim časom od polnega (64. členZDR), kar bi pomenilo, da je denimopripravnik zaposlen le za eno uro na te-den. Sodišče je podalo razlago, da mo-ra biti pripravnik zaposlen za polni de-lovni čas, svoje stališče pa je podokre-pilo s slabo prakso, ki se je izoblikova-la na tem področju, saj so ravno odvet-niki (kot dobri »pragmatiki«) izkori-ščali to pravno praznino tako, da so za-poslovali pripravnike za ta minimalničas tedensko.10

Popolno vlogo mora pripravnik nasodišče poslati najkasneje tri delovnedni pred izdajo vrstnih redov, sicer seupošteva šele pri naslednjem oblikova-nju vrstnih redov.

33.. NNaammeessttoo sskklleeppaa

Če kratko sklenem, sta najpo-membnejši dve ugotovitvi.

Prvič, da bi bilo dobro odvetniškimpripravnikom omogočiti opravljati večdejanj pred sodišči, saj bi jim takoomogočili več prakse, ki jim bo pri mo-rebitnem kasnejšem odvetniškem delunedvomno koristila. To bi gotovo pri-pomoglo k zmanjšanju sodnih zaostan-kov, saj bi odvetniki tako manj prelaga-li obravnave, pa tudi delo novih odvet-nikov in odvetniških kandidatov bi bilozaradi boljše (poprejšnje) prakse učin-kovitejše. Vse to pa bi ponovno pripo-moglo k zmanjševanju sodnih zaostan-kov, za kar se nova vlada tako zavzema.

Drugič, če se zakonodajalec že niodločil odvetniškim pripravnikom (tiimajo med vsemi gotovo največ praksena sodiščih) zmanjšati trajanja sodniš-kega pripravništva, bi bil lahko vsaj po-večal število pripravniških mest za od-vetniške pripravnike, ob podatku, da seštevilo odvetniških pripravnikov vsakoleto povečuje. Morda bi minister zapravosodje ob vseh novostih, ki jih uva-ja (tudi) na področju odvetništva, lahkorazmislil tudi o teh možnostih. V zad-njem letu je bil sicer za skrajšanje ro-kov za opravljanje pravniških državnihizpitov narejen pomemben korak kzmanjšanju zaostankov,11 toda vrste začakanje na izpit še zdaleč niso bile ta-ko problematične, kot so vrste zaopravljanje sodniškega pripravništva.


ČČllaa

nnkkii

8 Novejša pravna teorija zastopa stališče, ki semu pridružujem tudi sam, in sicer, da bi bilo pri-merno dopustiti, da odvetnika nadomešča pri-pravnik iz njegove pisarne. Glej Peter Prodano-vič (2005), Pravica do obrambe v postopku oprekrških, Ljubljana, Pravna praksa št. 48/2005,str. 14–15.9 Število odvetniških pripravnikov po dnevih: 10.12. 2001 – 115, 9. 12. 2002 – 154, 30. 11. 2003 –199, 30. 11. 2004 – 257. Vir: podatki iz vsakolet-ne zadnje številke revije Odvetnik.

10 Takšna razlaga je tudi v skladu s sorazmer-nostjo uveljavljanja pravic in obveznosti po čle-nu 64/III ZDR.11 Vovk I. (2005), Bera enega leta, Ljubljana,Pravna praksa št. 46/2005, str. 24.



ČČllaa

nnkkii

Udeleženci srečanja iz Španije,Francije, Italije, Švice, Nemči-je, Avstrije in Slovenije, med

njimi tudi evropski podkomisar dr.Franco Frattini, so se zavzeli in dali po-budo za sprejem evropske direktive, napodlagi katere bi v državno in deželnozakonodajo držav članic ES vgradilideset pravil FIS o varnem smučanju.Tako bi dobili skupne evropske pravnenorme za zagotavljanje varnosti nasmučiščih. Predlagano poenotenje bipripomoglo tudi k poenotenju še dru-gih varnostnih meril in ukrepov nasmučiščih, tudi k poenotenju signaliza-cije, tehničnih rešitev, reševanja, nad-zora in podobnega.

Ali je Slovenija pripravljena na»evropizacijo« zagotavljanja varnostina svojih smučiščih, ob zanesljivemdejstvu, da bodo postala pravila FIS zdodatkom za deskarje in teke na smu-čeh pravni temelj prihodnje evropskezakonodaje? Koliko bo pričakovana di-rektiva EU pripomogla k spremembinaše zakonodaje na tem področju?

Zakon o varnosti na smučiščih inzadevni pravilniki imajo vgrajene vsvoje določbe vseh deset pravil FIS.Deskar je izenačen s smučarjem, za te-ke na smučeh pa obstajajo, v okvirusmučišča, posebne površine, ločene odprog za alpsko smučanje. V Sloveniji jeto postal zakon.

Namen tega pisanja je odgovor navprašanje, kako je deset pravil FIS jesprejela sodna praksa. Pravila FIS, kotrečeno, so vgrajena v predpise o var-nem smučanju, zato jih sodišča ne citi-rajo, ampak uporabljajo določbe ZORin ZVJS oziroma OZ in ZVSmuč. Vobravnavani civilni kazuistiki bo pisectega sestavka posebej citiral številkopravila FIS, ki je bila posredno prekZVJS ali ZVSmuč upoštevana v judi-katu.

Smučanje je nevarno kot šport inkot rekreacija, katere elementi so vobvladovanje terena in prilagajanjuna hitro spreminjajoče se situacije, za-to normalno tveganje, ki izvira iz na-rave smučanja, zadene smučarja sa-mega (sodba Vrhovnega sodišča RS –II. Ips 489/87).

Obligacijski zakonik (OZ) je bilsprejet v letu 2001, zakon o varnosti nasmučiščih (ZVSmuč) pa v letu 2003,zato predstavljeni judikati temeljijo šena določbah starega zakona o obliga-cijskih razmerjih (ZOR) in zakona ovarnosti na javnih smučiščih (ZVJS),ki ne veljata več. Predstavljena kazuis-tika se nanaša na obdobje veljavnostiZVJS in deloma ZOR. Toda, nova inveljavna zakonodaja s področja obliga-cij in smučanja ne prinaša na to po-dročje upoštevanih novosti, ki bi bi-stveno vplivale na spremembo sedanjesodne prakse. Spričo tega sodišča nebodo mogla drugače razsojati kot do-slej, saj je imel tudi ZVJS iz leta 1977vgrajenih deset pravil FIS.

• Sodba z dne 17. 2. 1993, II Is525/92 – Vrhovno sodišče RS

Tožnik je smučal na povezovalni smu-čarski poti, kjer je padel in se poškodo-val. V odškodninski tožbi zoper upravi-telja smučišča je zatrjeval, da je smuči-šče površina povečane nevarnosti, da jebila smučarska povezovalna pot na kra-ju, kjer je padel, ledena in je delala ovi-nek, pod katerim je bil majhen previs.Ta ni bil primerno zaščiten, da je padels poti. Upravitelj naj bi bil objektivnoodgovoren za nezgodo.

V razsodbi je sodišče upoštevaloupraviteljevo opustitev zaščite previsain tožnikovo neprilagojeno hitrost zasmučanje na poledenelem snegu, ker nimogel obvladati smuči in smeri vožnje(sam tožnik navaja, da ga je začelo za-

našati v levo proti previsu). Sodišče jeodločilo po načelu deljene krivdne od-govornosti in štelo tožnika za 20-od-stotno soodgovornega za škodo.

Pravilo FIS št. 2 o prilagajanju hit-rosti vožnje svojemu smučarskemuznanju in razmeram na progi.

• Sodba z dne 9. 12. 1994, II Is663/93 – Vrhovno sodišče RS

Ob izteku dveh prog, tako rekoč v rav-nini v bližini blagajne, se vozita smu-čarja nasproti, drug proti drugemu.Eden se ozira in gleda proti prijatelju,ki stoji ob robu proge, drugi pa navaja,da mu je zakrival pogled na progo prednjim vozeči smučar. Zadnje navedenismučar vozi nekoliko hitreje in se zale-ti v nepozornega smučarja in ga poško-duje. Oškodovanec toži drugega za po-vzročeno škodo. Sodišče porazdeli od-govornost za škodo v razmerju 50 % :50 %.

Pravilo FIS št. 1, vsak smučar moraravnati tako, da nikogar ne ogroža alimu škoduje, pravilo št. 2 pa … na ne-preglednih mestih ali v gneči je trebasmučati počasi, še posebno … ob izte-kih prog in na območju žičnic (v ob-močju svojega vidnega polja mora bitismučar sposoben ustaviti se ali zavitivstran, skratka, izogniti se trčenju).

• Sklep z dne 30. 1. 1997, I P 973/96– Višje sodišče v Ljubljani

Toženec je bil s kazensko sodbo prav-nomočno kaznovan zaradi prehitre inneprilagojene vožnje ob slabi vidljivos-ti na progi in v posledici tega je poško-doval tožnika. Kazenska sodba pa neprejudicira civilne odgovornosti, zatoje toženec v pravdi dokazoval tožniko-vo sokrivdo, češ da je stal na prelomni-ci in ga ni bilo mogoče videti.

Prvostopenjsko sodišče je deliloodgovornost na 50 % : 50 %. Del odgo-vornosti zadene tožnika samega, ker jestal na nepreglednem delu proge. Prav-dni stranki sta se pritožili. Pritožbenosodišče je prvostopenjsko sodbo razve-ljavilo in vrnilo stvar v ponovni posto-pek. Prvostopenjsko sodišče bo moraloponovno skrbno pretehtati dokaze,predvsem, da bi ugotovilo, kdo jeustvaril nevarno situacijo na smučišču.

Prvostopenjsko (ta sodba je bilarazveljavljena) tako kot kazensko sodi-šče je bremenilo toženca za neprilago-jeno hitrost smučanja v smislu pravilaFIS št. 2, glede tožnikove domnevneodgovornosti pa v smislu pravila FISšt. 6 o prepovedi ustavljanja na nepre-glednih delih prog.

DDeesseett pprraavviill FFIISS vvsslloovveennsskkii ssooddnnii pprraakkssii

O evropski pravni ureditvi varnosti na smučiščih

TToommaažž MMaarruuššiičč

Valtellina in Bormio sta od 2. do 4. decembra lanskega leta gostila prav-nike, strokovnjake s področja varnosti na smučiščih iz držav in dežel Pire-nejev in alpskega loka. Srečanje z naslovom Evropski pravniški forum osnegu in z geslom Dai diritti della neve al diritto della neve (od zakonov osnegu k zakonu o snegu) je bilo pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti.


• Sodba z dne 10. 12. 1997, II Ips181/96 – Vrhovno sodišče RS

Tožnik pade in se poškoduje zaraditravnate lise na progi, ki je bila neza-dostno zasnežena in neurejena. V revi-zijskem postopku vrhovno sodišče po-trdi sodbi prvo- in drugostopenjskegasodišča o krivdni odgovornosti upravi-telja, ker je opustil dolžno ureditev pro-ge tako, da na njej ni nevarnih mest, si-cer mora progo zapreti.

Upravitelj je kršil 9. člen ZVJP izleta 1977, ta pa je istoveten s 5. členomdanes veljavnega ZVSmuč.

• Sodba z dne 16. 2. 2000, II Cp1896/98 – Višje sodišče v Ljubljani

Tožnik je smučal na zaprti progi, ki jebila nezadostno zasnežena. Sam je od-govoren za lastno škodo.

Pravilo FIS št. 8 o upoštevanju zna-kov in označb na smučišču.

• Sklep z dne 29. 3. 2000, I Cp349/99 – Višje sodišče v Ljubljani

Tožnik v tožbi navaja, da je zaradi me-gle in slabe vidljivosti zadel v drevo obrobu proge in se poškodoval. Upravlja-vec smučišča naj bi bil objektivno od-govoren, ker je dopustil smučanje nanevarnem smučišču. Moral bi ga bilzapreti. Sodišče je sprejelo tožnikoverazloge in ugodilo tožbenemu zahtev-ku. Višje sodišče pa je pritožbi ugodiloin razveljavilo prvostopenjsko sodbo.Sodišče prve stopnje bo moralo pred-vsem ugotavljati, ali so podani elemen-ti za krivdno odgovornost upravljavcasmučišča. Iz razlogov drugostopenjskesodbe povzamemo, da je objektivnaodgovornost upravljavca smučišča leizjemoma objektivna. Taka je le takrat,ko deluje smučišče v izjemnih razme-rah, tedaj pomeni nevarno stvar. Meglana smučišču in zmanjšana vidljivost na5–10 metrov sami po sebi ne pomenitaizjemnih okoliščin, da bi bilo mogočešteti smučišče za nevarno stvar.

Ugotavljanje krivdne odgovornosti vponovnem postopku je odprlo možnostugotavljanja prilagojene hitrosti tožniko-vega smučanja zaradi slabe vidljivostina progi, smiselno pravilu FIS št. 2.


Upravljavec bi bil moral odstraniti kupneteptanega in narinjenega snega naprogi, velik 1,50 x 1,50 metra in visokdo 0,50 metra. Res je, da se lahko smu-čar zanese na urejenost proge, vendarje tako velik kup snega mogoče zazna-ti že od daleč in z obvladovanjem last-

ne hitrosti preprečiti poškodbo. Smučarje zadel v kup in se poškodoval.

Odgovornost upravitelja je krivdnado 70 odstotkov, smučar je soodgovo-ren do 30 odstotkov. Sodna odločba jesmiselna pravilu FIS št. 2.


Tožnik je v tožbi zatrjeval, da se je po-škodoval na progi, na kateri je ležal šesveže zapadli sneg, na progi je videl tu-di teptalni stroj, ki jo je utrjeval.

Vrhovno (revizijsko) sodišče jespremenilo drugostopenjsko sodbo ta-ko, da je odgovornost za tožnikovo ško-do porazdelilo: 50 odstotkov v bremeupravljavca smučišča, preostalih 50 od-stotkov pa v breme poškodovanega tož-nika samega. Tožnik je soodgovoren,ker se je odločil, da bo smučal po neu-rejeni progi. S tem je prevzel nase tve-ganje, ki je večje od tistega, ki ga prev-zamejo nase rekreacijski smučarji naurejenih progah. In s tem je prevzel na-se večje tveganje in odgovornost za ne-všečnosti med spustom. Ob vsem tempa še sam priznava, da ni bil najboljspreten smučar. Upravljavec pa je od-govoren, ker je dopustil smučanje poneurejeni progi oziroma ker ni zaprlproge.

Tožnik je torej smučal v nasprotju spravilom FIS št. 2.


Toženec ni prilagodil hitrosti svojegasmučanju stanju na progi, poleg tega niizbral smeri svoje vožnje tako, da ne bibil ustvarjal nevarnosti za druge upo-rabnike proge. V skoku je od zadaj pre-hiteval tožnico, jo zadel in poškodoval.Krivdno je odgovoren za vso nastaloškodo.

Toženec je smučal v nasprotju spravili FIS št. 2, 3 in 4.


Deskar se je zaletel v smučarko, med-tem ko je bila na vlečnici, in jo poško-

doval. Oškodovanka je vložila tožbozoper deskarja, upravljavca smučiščain njegovo zavarovalnico.

Prvostopenjsko sodišče je odločilo,da so toženci solidarno odgovorni tako:deskar, ker ni obvladal deskanja nasnegu, upravljavec pa, ker ni zavarovalroba proge ob vlečnici z zaščitnimisredstvi, saj gre za območje povečanenevarnosti. Drugostopenjsko sodišče jepotrdilo prvostopenjsko sodbo. V revi-zijskem postopku je vrhovno sodiščeugotovilo, da površina smučišča obvlečnici ne more pomeniti nevarnegaobmočja v smislu 3. člena nekdanjegaZVJS. Razveljavilo je sodbi in odloči-lo, da je toženi deskar v celoti odgovo-ren za nastalo škodo.

Sodišče je odločilo smiselno pravi-lu FIS št. 2, ker deskar ni obvladal hit-rosti svojega deskanja, in pravilu št. 3,ker je izbral tvegano smer vožnje, ki jeogrožala druge.


V dolini na koncu proge je bil kup na-rinjenega snega, v katerega je zašlatožnica in se poškodovala. Upravljavecje krivdno odgovoren, ker ni odstranilnevarnosti, ali, bolje rečeno, uredil iz-teka proge, sicer pa bi bil moral na ne-varnost opozoriti smučarje ali pa kupzavarovati z zaščitnimi sredstvi.

• Sodba in sklep z dne 11. 12. 2003,II Ips 580/2002 – Vrhovno sodiščeRS

Ta judikat je smiselno identičen sodbiVS RS z dne 22. 5. 2003.– II Ips420/2002. Smučar smuča ob robu pro-ge, ob vlečnici. Prekriža smučko, padein zdrsi v smučarja na vlečnici in ga po-škoduje. V postopku revizije vrhovnosodišča, odloči, da solidarno toženiupravljavec smučišča ne odgovarja,ampak odgovarja smučar, ker ni obvla-dal smučke in je izbral smer vožnje, kilahko ogroža druge.

Smiselno praviloma FIS št. 2 in 3.


ČČllaa

nnkkii

DDooppoollnniitteevvV Odvetniku št. 28 – november 2005 nam jo je zagodel tiskarski škrat, tako

da je pri objavi informacije (str. 31) pomotoma izpadel še četrti sodelavec iz vrstodvetnikov, ki so kot referenti sodelovali na Dnevih slovenskih pravnikov vPortorožu od 13. do 15 oktobra 2005, in sicer: – Matej Erjavec s prispevkom Pridobitev in uresničitev zastavne pravice na

nematerialniziranih vrednostnih papirjih (zunajsodna prodaja, prodaja naorganiziranem trgu).

Kolegu se zaradi neljube napake opravičujemo. Uredništvo



DDnnee

vvii pp

rraavvnn

iikkoovv

• Sodba in sklep z dne 3. 6. 2004, IIIps 352/2003 – Vrhovno sodiščeRS

Neznani smučar je prekrižal smučinodeskarju. Ta je padel in na poledenelemsnegu zdrsnil v kovinski količek, ki jepodpiral leseno zaščitno ograjo. Zvmesno sodbo je prvostopnjsko sodiščeodločilo, da je deskar smučal prehitro inneprilagojeno, sicer ne bi bil zdrsnilprek vplivnega območja proge, širokega1,50 metra, na katerem je neteptanisneg. Zato je tožnik – deskar soodgovo-ren do 30 odstotkov, upravljavec pa zara-di preozkega pasu neteptanega snega navplivnem območju proge ter neprimernezaščite s kovinskimi količki in lesenoograjo s 70 odstotki soodgovornosti. Pri-tožbeno sodišče je potrdilo prvostopenj-sko sodbo. Vrhovno sodišče je v revizijiobrnilo razmerje soodgovornosti na 30odstotkov v breme upravljavca. Deskar-ju je štelo v breme, da bi bil lahko pre-prečil trčenje z neznanim smučarjem, čebi bil vozil s hitrostjo, s katero bi bil lah-ko preprečil zdrs prek vplivnega območ-ja – zaščitnega pasu proge.

Tudi tokrat je bilo odločeno smisel-no pravilu FIS št. 2.

SSkklleepp

Odgovor na uvodoma postavljenovprašanje je pozitiven. Zakonodaja jeevropsko usmerjena, sodna praksa jeskladna s pravili FIS in se ne loči od ju-dikature držav alpskega loka. Iz citira-nih judikatov lahko povzamem, da jesodba Vrhovnega sodišča RS – II Ips489/87 temeljne narave. V ospredje po-stavlja načelo smučarjeve samoodgo-vornosti, to je prilagoditev svojega zna-nja smučanja in telesne zmogljivostizahtevam proge, na kateri bo smučal. Stem prevzema nase tudi tveganja, ki iz-hajajo iz posebnosti tega športa.

Odgovornost upravljavca smučiščaje načeloma krivdna, le izjemoma ob-jektivna (sklep VS Ljubljana I Cp349/99). Iz tega sledi, da ne more zade-ti upravljavca nobena oblika odško-dninske odgovornosti, pod pogojem, daje smučišče urejeno, opremljeno in za-ščiteno skladno z zahtevami ZVSmučin ustreznih pravilnikov.

V vsakem primeru odgovarja zaopustitev in zanemarjanje svojih dolž-nosti, toda po praksi sodišč velikokratob deljeni odgovornosti s smučarjem,ki je kršil prepovedi in zapovedi poZVJS. Zdaj so zapovedi in prepovediza smučarja zapisane v 24. členuZVSmuč, v katerega so implementira-na pravila FIS.

Odvetnik Stojan Zdolšek je biltisti, ki je najbolj razgrel razpo-loženje v dvorani, in tudi vodi-

telj dr. Lojze Ude je priznal, da ga je kpogovoru povabil zato, ker je vedel, dasi upa povedati marsikaj. In kaj je po-vedal tokrat?

OO vvmmeeššaavvaannjjuu ppoolliittiikkee vv ssooddssttvvoo,, vv kkoonnkkrreettnnee ssooddnneeppoossttooppkkee

● Stojan Zdolšek: Vplivi politikev sodnih postopkih so konkretni in zna-čilno zanje je tudi, da so težko dokaz-ljivi, to pa še zdaleč ne pomeni, da jihni in da jih udeleženci v različnih pos-topkih tudi ne čutimo. Delovanje poli-tikov, ki je usmerjeno v vplivanje napostopke, je usmerjeno v kazenskepostopke in v civilne oz. gospodarskespore. Želja vsake oblasti doslej v noviSloveniji, če vzamem samo to našo no-vo Slovenijo, po neodvisnosti je bila inje. Nobena oblast ni bila imuna, da bilahko vplivala tudi na sodišča in tudina sodne postopke, ki jih različna sodi-šča izvajajo. Vsaka oblast doslej v Slo-veniji je hotela imeti v svojih rokah mi-nistrstvo za notranje zadeve, policijo,tožilstvo. To je minimalno, kar zago-tavlja oblasti določeni vpliv, in če jehotela, če hoče uspešno in učinkovitovplivati na sodne postopke, potrebuješe medije.

Mediji so pri tem zelo pomembni,ker lahko odigrajo zelo pomembno

vlogo, posebej v situacijah, ko se prika-zuje, da pravosodni sistem ne deluje, daje korupcija velikanska, da je gospo-darski kriminal v razmahu itn., in pritem v javnosti lahko vzbujajo popolno-ma napačen vtis o tem, čeprav je resni-ca drugačna. Nenazadnje je prav razis-kava Inštituta za kriminologijo pri ljub-ljanski PF pokazala, da sistem je učin-kovit itd. Menim, da je pomembnougotoviti ali pa opozoriti na motive po-litike, zakaj politika poskuša vplivatina sodne postopke. Teh je seveda več,mislim pa, da jih je mogoče razvrstiti vtri skupine. Prvič je obračunavanje spolitičnimi nasprotniki, drugič dokazo-vanje oblasti, da sistem deluje in dapreganja kriminal, in tretjič, ekonom-ske koristi posameznih lobijev, ki sovedno tesno povezani s politiko.

Načini vplivanja na sodne postopkeso bolj ali manj enaki. Tudi te bi lahkorazvrstili v nekaj skupin, in sicer, pr-vič, politika sama sproducira sodni,običajno kazenski postopek. To storitako, da policija vloži neutemeljenoovadbo, tožilec pa po nalogu politikevloži neutemeljeno zahtevo za preiska-vo ali celo obtožni akt. Običajno je topodprto z ustreznimi mediji, s čimer seustvarja dosti jasen pritisk na sodišče,kateremu lahko v takem primeru klju-buje zares odločen, izkušen, strokovnomočen sodnik, ki bo običajno, če temtežnjam ne bo sledil, izpostavljen hu-dim kritikom, napadom v medijih indosti lažje mu je odločiti se drugače.

Drugi način so izjave posameznihpolitičnih funkcionarjev, ki imajo močv javnosti, o poteku posameznih pos-

OOddvveettnniikk oo vvpplliivviihh ppoolliittiikkee nnaa kkoonnkkrreettnnee

ssooddnnee ppoossttooppkkeeUtrinki z okrogle mize Politika in pravo – Portorož 20051

Slovenski pravniki smo se tudi letos zbrali na dnevih pravnikov, tokratže enaintridesetič. V Portorožu je bilo približno tisoč pravnikov iz vse Slo-venije. Poslušali smo različna predavanja in okrogle mize z različnih prav-nih področij, še največ zanimanja pa je vzbudila okrogla miza Politika inpravo. Na njej smo med drugim lahko slišali, da hoče prav vsaka oblast vpli-vati na sodstvo in da je le samostojen in neodvisen sodnik, tak, ki ima do-volj tudi znanja, tisti, ki se mora takim vplivom odločno upreti. Pravosodniminister dr. Lovro Šturm je končno jasno in glasno povedal, da ni naklo-njen odpravi trajnega mandata sodnikov. Sicer pa je eden najbolj perečihproblemov slovenskega sodstva še vedno prepočasno sojenje.

1 Vir: Radio Slovenija 1, 18. 10. 2005, Studio ob17.00 – kliping.


porotnik kasneje umaknjen. Pojavila seje preiskovalna komisija, ki je začeladelovati z neko ihto, brez zakona o pre-iskovalni komisiji, brez poslovnika, karna podlagi ustave, kjer se je začela ze-lo zanimiva praksa, da se je hkrati ose-ba, ki je bila obtoženec v kazenskempostopku (z določenimi privilegiji),tam zasliševala kot priča in je sevedamorala govoriti po resnici, pod hipote-zo, da bo sicer storila kaznivo dejanje.

Drug primer, malo bližji, so takoznane kirurške mize. Ta postopek je pomojem mnenju zaznamovalo dvoje. Iz-jemno agresivna kampanja ministra zazdravje, ki je prek vseh možnih medi-jev, predvsem prek centralnih, govorilo velikanskih oškodovanjih, o krimina-lu, o 100-milijonski škodi itd. Pozivalje organe pregona, naj kaj storijo. Svojlonček takoj doda legendarni gospodPenko, kot šef takratne komisije za pre-ganjanje korupcije. Tisto drugo, kar jemeni najljubše, ravno v tem postopku.Naleteli so na odločnega, izkušenegasodnika, ki je bil strokovno močen in jezelo mirno ugotovil, da ni znakov kaz-nivega dejanja. Sledila je hladna prha,ko se nekateri mediji še do danes nisopopolnoma ohladili in se sprijaznili s tosodnikovo odločitvijo.

Nadaljeval bom s t. i. Petkovim pro-cesom v Murski Soboti. Ta se mi zdi šeposebno zanimiv, ker vključuje vse tis-te elemente, ki sem jih prej naštel. Pre-tepli so novinarja. Mediji se upraviče-no razburjajo in se zgražajo nad polici-jo, ki ne odkrije ne storilcev in ne na-ročnikov. Policija diha, tožilci se potijo,opozicija kriči in končno najdejoosumljence. Zadeva se dodeli drugi to-žilki, ki – kot da bi se hotela prikupitidoločeni politični opciji oz. politiki –smelo postavi (strokovno gledano zelosporno) pravno kvalifikacijo ravnanjakot poskusa umora. Postopek teče in sezapleta. Nekatere priče so bile plačane,noge obtoženih so malce prevelike, dabi jih stlačili v čevlje, vedno bolj posta-ja jasno, da grdi in umazani odvetnikizelo dobro opravljajo svoje delo.

Kaj storiti? Ideja. Strokovni nadzornad sodnikom, ki je zelo gluh za vesmedijski pomp in za medijsko rožljanjeokoli postopka in trdno drži procesnovodstvo v svojih rokah. Gospa tožilkase obrne na ministra, gospoda profe-sorja dr. Šturma, in ta zahteva strokov-ni nadzor sodnika, ki vodi zadevo, sepravi predsednika senata v tem postop-ku. Ali je to kaj drugega kot zelo nepo-sreden političen pritisk? In to še ni do-volj. Minister predlaga disciplinski

postopek zoper odvetnike v tem istempostopku.

To je po moji sodbi zgodba, ki jo botreba tudi še obdelati. Posledice pa soznane. Pride oprostilna sodba in vsilahko čakamo, kako se bo zgodba odvi-jala na višjem sodišču – ali se bodo pri-tiski nadaljevali ali ne? Pomembno paje drugo. Oškodovanec vmes postanepolitik in kot politik kritizira sodišče,ga kritizira na dobesedno žaljiv način.Ne strokovno, namiguje na korupcijo,na nepoštenost sodišča in podobno(aplavz, op. p.).

Dovolite mi, da nadaljujem. Sambom temu primeru rekel kar ravnanjesodnice Paškulin. Gre za primer, kopostopek sploh še ni začet, še ne teče,in za starega političnega funkcionarja,osumljenega genocida. Policist, ki jedal ovadbo, se pojavi v medijih, posta-ne popularen. Tožilstvo z največjimikapacitetami, ki jih premoremo v drža-vi, zahteva, da sodišče opravi posamez-na nujna preiskovalna dejanja. SodnicaPaškulinova tej zadevi ne ugodi in –kaj se zgodi? Totalen napad v medijih,v najbolj aktualnem terminu TVS, to jerecimo Utrip, so jo dobesedno žalili inji očitali stvari, ki so neresnične. Da niuvedla preiskave v zadevi Orion, kar ječista laž. Ravno uvedla jo je. …

Pripravil: mmaagg.. BBoojjaann KKuukkeecc

topkov, dajanje vrednostnih sodb o po-sameznikih, ki so udeleženi v teh pos-topkih, in tudi o drugih udeležencih,odvetnikih, tožilcih, sodnikih.

Tretji način je, ko politika prek iz-vršilne oblasti daje vedeti sodniku, dani zadovoljna z njegovim delom, da nedela tako, kot od njega pričakujejo. Tose je v zadnjem času nekajkrat zelo le-po pokazalo v obliki tako imenovanegastrokovnega nadzora ali celo v oblikidisciplinskih postopkov.

Četrtič so pritiski na odvetnike, nji-hova diskreditacija. Odvetnike oprede-ljujejo kot pripadnike posameznih poli-tičnih opcij, čeravno nimajo s politikonič in se z njo ne ukvarjajo. Iz raznihcentrov moči se jim pošiljajo sporočila,da npr. ni dobro, da zastopajo določe-nega klienta, da je to lahko občutljivoza njegovo prakso, in podobno.

Petič: pritiski na tožilce in njihovadiskreditacija. Ta je zlasti pogosta, kotožilec odstopi od kazenskega pregona.

Šestič so poskusi lobiranja pri vr-hovih sodne oblasti. Ti so najteže do-kazljivi, vendar, cenjene kolegice inkolegi, vsi se zelo dobro spomnimo,kako smo se zabavali pred leti, ko jeustavno sodišče odločalo o pomemb-nih pravnih vprašanjih, ki so imela ze-lo velike posledice za politično življe-nje v RS. Takrat so bile, vsaj po mojemmnenju, odločitve ideološko opredelje-ne po sistemu pet naših, štirje vaši innasprotno in takrat so bili trenutki, koustavno sodišče RS nikakor ni bilozgled spoštovanja načela neodvisnostisodstva.

V nadaljevanju je odvetnik Sto-jan Zdolšek naštel nekaj konkretnihprimerov, v katerih se je po njegovihbesedah politika vmešava v konkret-ne sodne postopke.

● Stojan Zdolšek: Ne bom našte-val vseh, tistih najbolj znanih, celo slo-venskih imen, ki se začnejo z raznimiimeni vasi. Teh se bom namenoma iz-ognil, ampak bom začel recimo s Hito-vim procesom. To je eden od prvihprocesov, v katerem sta uigrano delo-vala tako politika kot mediji pri poziva-nju h kazenskemu pregonu, k poziva-nju in izrekanju zapornih kazni. Naglavne obravnave je prihajal poslanec,član državnega zbora, član stranke, kise je najbolj eksponirala v napadih naobtožence. In v nekem delu dolgotraj-nega sodnega postopka glavne obrav-nave se je pojavil kot sodnik porotnikprav tako član politične stranke, ki se jeprav tako zelo eksponirala v gonji zo-per Hit in obtožence. Šele na podlagizahteve obrambe po izločitvi je bil ta


DDnnee

vvii pp

rraavvnn

iikkoovv

II zz jj aa vv ee ::

✽ ddrr.. LLoojjzzee UUddee::

»Ustvarja se sistem, v

katerem lahko svoje

pravice najbolje

zaščitijo tisti, ki

imajo denar.«

✽ BBoožžaa PPlluutt,,

predsednica Društva

Ostržek: »V naši

pravni državi imamo

sodne odločbe, ki so

sicer mnogo dražje

od toaletnega

papirja, vendar tudi

mnogo manj

uporabne.«

(Vir: Večer – Bob leta

2004)



IInnttee

rrvvjjuu

● Čestitke za nominacijo za kri-stalno tehtnico pravice Evropske ko-misije (EK) in Sveta Evrope (SE).Kakšni napori so bili vloženi, da jebilo med 22 sodišči iz 15 držav slo-vensko uvrščeno med tri najboljše?

Zalar: V Sloveniji so štirje glavniakterji uspeha mediacije, in sicer: sod-niki, odvetniki, mediji (ne smemo po-zabiti na to, kako močno so mediji pod-prli razvoj mediacije v Sloveniji) in se-veda na koncu stranke. Ne smemo po-zabiti nanje. Stranke so tiste, ki se vkončni fazi odločijo za to, ali bodo sporposkušale rešiti z mediacijo ali ne. Nesmemo podcenjevati sposobnosti ljudi,da sprejmejo oceno, kakšen postopekbi najbolj koristil reševanju njihovihproblemov. Odvetniki ste tu zelo po-memben člen, in če odvetniki ne bi bi-li vključeni v ta program na način, dabi se vključili v reševanje zadev tudikot mediatorji, potem ta program za-nesljivo ne bi bil uspešen.

Če govorimo o naporih sodišča, po-tem gre za večletna prizadevanja. Zače-li smo leta 2001, s skromnim eksperi-mentalnim programom mediacije, ki seje potem postopoma širil in dobil današ-nje razsežnosti, ki, primerjalno gledanov Evropi pomenijo modelni program zaveliko večino evropskih držav. Tolikozadev, kolikor jih naše sodišče na letoobravnava v mediaciji, jih trenutno neobravnava nobeno sodišče v Evropi. Toje bil eden od elementov, zaradi katerihse je ekspertna porota odločila za pode-litev priznanja, je pa to seveda povezanotudi s političnimi razlogi. Mediacija jepolitična prioriteta Komisije v tem tre-nutku na področju civilnega sodstva,poleg še dveh drugih prioritet, in sicerevropskega plačilnega naloga in enotne-ga postopka v sporih majhne vrednosti.Tako ni presenečenje, da se Komisijaodloča za nominacijo mediacije.

Nismo bili edino sodišče, ki je kan-didiralo s programom mediacije. S te-mi programi smo premagali vrsto dru-gih sodišč, vključno z nizozemskimi,belgijskimi, francoskimi in še nekateri-mi drugimi. Drugi politični razlog zanominacijo bi lahko bil ta, da smo biliedino sodišče, ki je kandidiralo iz dese-tih novih članic EU. Po svoje je bilo

mogoče pričakovati, da nova članica,če se bo pojavila s kandidaturo, ne bože na začetku izločena. Odkrito morampovedati, da smo pričakovali, da se bo-mo uvrstili med deset potencialnihkandidatov. Bili pa smo pozitivno pre-senečeni, ko so nas nominirali med pr-ve tri države, tako da to štejemo, kot dabi šlo za podelitev kristalne tehtnice.

● Dejali ste, da je slovenski pro-gram mediacij vzorčen in da so ne-katere države uvajale programe znašo pomočjo. Lahko naštejete te dr-žave in poveste, v kakšni obliki souvajale program?

Zalar: Verjetno bom kakšno državoizpustil, ker jih je bilo toliko. Začelbom z zvenečimi imeni. Svetovali smoŠvici, ki je prav na začetku razmislekao tem, kako in na katerih področjihuvesti mediacijo. Svetovali smo Slovaš-ki, pri tem govorim o storitvah svetova-nja, kako postaviti programe, kakšne sonaše izkušnje, kakšni so finančni učin-ki (to je zanimalo zlasti Švicarje). Sicerpa smo pomagali konkretno s postavlja-njem programov za sodišča v Črni gori.Usposabljali smo mediatorje za Črnogoro, v Srbiji, v Bosni, pomagamo tudiHrvatom, sicer pa smo izkušnje prena-šali še na Malti, prihodnji teden jih bo-mo prenesli Rusom. Udeležil se bomkonference ruskih gospodarskih sodišč,kjer bom predstavil (tokrat na zaprosiloSveta Evrope) prednosti mediacije inseveda tudi slovenske izkušnje.

● V juliju je bil zanimiv posvetvseh najodgovornejših pravosodnihin političnih subjektov z idejo, da najbi se v Sloveniji (po zgledu nizozem-ske ureditve) ustanovil nacionalni in-stitut za mediacijo. Kako bi ga orga-nizirali?

Zalar: Iniciativo za ustanovitev na-cionalnega mediacijskega inštituta vodiOkrožno sodišče v Ljubljani, in sicer napodlagi projekta, ki je bil financiran odstrani EU, v partnerstvu z nizozemskimikolegi. Doslej smo ugotovili, da v Slo-veniji obstaja širok konsenz tako v jav-nem kot zasebnem sektorju glede tega,da je ustanovitev takšnega inštituta po-trebna. To ustanovitev sta podprla mi-

nistrstvo za javno upravo, ministrstvo zapravosodje, ministrstvo za delo, družinoin socialne zadeve, urad vlade za ma-kroekonomske analize in razvoj, če naš-tejem nekatere najprominentnejše delejavnega sektorja, pa seveda vrhovno so-dišče, sodni svet in na drugi strani za-sebni sektor, kjer je zlasti odvetniškazbornica zelo zainteresirana, pa tudi ne-katere nevladne organizacije (NGO).

Na prvem sestanku smo ugotovili,da je trenutno mogoče ustanoviti takcenter v statusni obliki zavoda. Želimopa si, da bi bili ustanovitelji najemi-nentnejše institucije, ki so tako ali dru-gače povezane s pravom. Povabili bo-mo torej k temu, da bi kot ustanoviteljipri tem centru sodelovali obe pravni fa-kulteti, ljubljanska in mariborska, po-vabili bomo Odvetniško zbornico Slo-venije, Slovensko sodniško društvo,morda tudi Notarsko zbornico Sloveni-je. Pričakujemo, da bi lahko pri tejustanovitvi sodelovale tudi nekatere tu-je institucije. Interes je že izrazilaAmerican Arbitration Association.Trenutno se pogovarjamo z najmočnej-šo britansko mediacijsko institucijo,CEDR. Sodelovanje je ponudil tudiADR Group, poleg tega se dogovarja-mo z International Bar Association. Vzačetku decembra bomo v Barceloni otem razpravljali v okviru Svetovnegazdruženja mediacijskih centrov, tako dapričakujemo precej široko plejado usta-noviteljev, ki pa imajo seveda vsak svojinteres za delovanje takega centra.

Ne gre pozabiti, da bi bil tak zavodregistriran za promocijo mediacije, zaskrb za kakovost pri izvajanju media-cijskih storitev, za usposabljanje medi-atorjev in tudi za zagotavljanje kako-vostnih storitev mediacije.

● Kot metodo dela mediatorjevimamo v programu uvedeno mesečnoposvetovanje. Na zadnjem sem slišalzanimivo idejo, da naj bi zaradizmanjšane uspešnosti v gospodarskihsporih uvedli obvezno vabljenje sta-tutarnih oz. zakonitih zastopnikov(direktorjev oz. vodij uprav), saj se jev praksi izkazalo, da pogostokratvodje pravnih služb ali pooblaščeniodvetniki pridejo na mediacijo v go-spodarskem sporu zgolj po informa-cije, ne pa z iskrenim namenom zarešitev spora. Kaj menite o tem?

Zalar: Podpiram to idejo, ki temeljina izkušnjah tistih sistemov, kjer je me-diacija v gospodarskih sporih že dolgorazširjena. Nas so denimo ameriški me-diatorji in sodniki v zadnjem programuizmenjave izkušenj opozarjali ravno nato, da so tudi sami naredili napako nazačetku, ko so v gospodarskih mediaci-

OOddvveettnniikkii –– kklljjuuččmmeeddiiaacciijj!!

Pogovarjali smo se z AAlleeššeemm ZZaallaarrjjeemm, predsednikomOkrožnega sodišča v Ljubljani

mmaagg.. BBoojjaann KKuukkeecc


jah sodelovali le odvetniki. Menim, daje eden od nujnih pogojev za uspešnostmediacije v gospodarskih sporih pravta, da sodelujejo menedžerji, da sodelu-jejo izvršni direktorji, skratka tisti, ki vgospodarski družbi ocenjujejo tveganje.

Ključno vprašanje pri mediaciji vgospodarskih sporih je, ali je tisti, ki jev spor vključen, sposoben oceniti, kak-šno tveganje ta spor pomeni za prihod-nost.

● Kaj menite o najnovejši infor-maciji, da je v aprilu londonskiCounty Court vse civilne zadeve od-stopil odvetnikom v mediacijo?

Zalar: Ta pilotni projekt london-skega County Courta je še en poskusširitve mediacije v civilni sodni posto-pek. S to razliko, da so se odločili, dabodo vse zadeve odstopali v mediacijo,strankam pa dali možnost t. i. opt outizbire, kar pomeni, da gre zadeva avto-matično v mediacijo, stranka pa lahkosodišču sporoči, da ne želi sodelovati vmediaciji. Pri tem mora stranka pojas-niti razumnost svojih razlogov, zaradikaterih mediacijo odklanja, in sodiščeima potem diskrecijsko možnost, dapresodi, ali je taka zavrnitev razumna.Če ni, tej stranki naloži plačilo vsehpravdnih stroškov, ne glede na to, kak-šen bo kasnejši izid pravde.

Ta primer dokazuje, da ima prosto-voljna mediacija v Veliki Britaniji pre-cejšnje težave in se zato postopno pre-mika proti obvezni mediaciji. Težaveima zato, ker je njihov model mediaci-je tržni model. Oni odstopajo zadevemediatorjem, ki delujejo na prostem tr-gu. Naš model v Sloveniji pa je sodnimodel, kjer sodišče kontrolira sámomediacijsko shemo, uvršča mediatorjena listo, jih usposablja, tudi financiracelo storitev, medtem ko mora v VelikiBritaniji stranka plačati mediatorja.

● Statistični podatki za zadnjihdevet mesecev kažejo, da je mediacijav klasičnih zadevah malo pod 50 od-stotki uspešnosti. Mediacije v družin-skih sporih so najuspešnejše (zavidlji-vih 68 odstotkov), upada pa uspešnostmediacije v gospodarskih sporih, kije bila na začetku okoli 50-odstotna,zdaj pa je zgolj 37-odstotna. Kaj je povašem mnenju razlog za to?

Zalar: Kakršnakoli ocena v temtrenutku bi bila prenagljena. Podrobnoanalizo podatkov bomo naredili po kon-cu poslovnega leta, to se pravi v začet-ku leta 2006 za leto 2005. Dejstvo pa je,da v gospodarskih sporih na eni stranidosegamo nadpovprečno visok odsto-tek soglasij obeh pravdnih strank zamediacijo. Osemdeset odstotkov gospo-

darskih subjektov se odloča za mediaci-jo. To je preseglo vsa pričakovanja in jeseveda v taki situaciji, ko se tako velikozadev odstopi v mediacijo, potem tudidelež tistih, ki so dejansko primerne inv katerih so stranke pripravljene na po-puščanje in dogovor, nekoliko nižji. Toje verjetno povezano z začetnimi priča-kovanji poslovnih subjektov, da media-cija lahko uspešno nadomesti sodnopresojo. Vendar je pri tem treba opozo-riti, da mediacije ne smemo obravnava-ti kot alternative. Mediacijo moramoobravnavati kot način reševanja kon-fliktov, ki je enakovreden sodnemu od-ločanju. Seveda pa je treba oceniti, ka-tere so tiste zadeve, ki so primerne zamediacijo. Če stranka želi precedenčnoodločitev, če zadeva odpira pomembnoustavnopravno vprašanje in podobno,potem seveda težko rečemo, da je takazadeva primerna za mediacijo.

Glede preostalih zadev pa lahko re-čem, da se je v družinskih zadevah od-stotek uspešnosti stabiliziral in je (tudiprimerjalno gledano) tak, kot ga dose-gajo v tistih državah, kjer družinskomediacijo izvajajo že dolga leta. V ci-vilnih zadevah pa prav tako odstotek(gledano nazaj v zadnjih štirih letih) ni-ha med 50 in 55 odstotki.

● Omenili ste, da naj bi se posto-poma sodniki umikali iz mediacij.Kako je z njihovim plačilom za to(dodatno) delo?

Zalar: Sodniki, ki so že mediatorjiin so uvrščeni na listo, prevzemajo dru-ge vloge. Prevzemajo vlogo trenerja,ocenjevalca, mentorja, ne pa več tolikomediatorja, čeprav seveda nikomur neželimo prepovedati sodelovanja v pro-gramu. Vedeti je treba, da sodniki tudelajo pro bono.

● Pa se vam zdi to prav, saj sod-niki menijo, da bi bilo to delo mogo-če (če že ne v denarju) priznati deni-mo pri napredovanju v sodniški ka-rieri.

Zalar: Mislim, da imate prav, inpričakujem, da bodo personalni sveti insodni svet upoštevali te podatke, ki sosicer že zbrani v sodniških osebnih spi-sih. V resnici gre za dodaten prispevekteh sodnikov, ne samo k zmanjševanjuobremenitev sodišča, ampak tudi k te-mu, da se širi ponudba sodišča v raz-merju do strank, in lahko rečemo, dagre pri tem za nesebičen prispevek sod-nikov. Glede tega, da bi sodniško delov mediaciji bilo plačano, pa imamo po-misleke, zadržke, in sicer iz preproste-ga razloga, ker bi se vsaj del javnostilahko hitro vprašal, ali ti sodniki mor-da ne prejemajo dvojnega plačila, za

tisto, kar so že tako ali tako dolžniopraviti kot sodniki. Zdaj bi terjali šeplačilo kot mediatorji.

Tem očitkom se želimo izognitiprav od začetka. Zato menimo, da bi tolahko, na nek način, kompromitiraloprogram. Upoštevati je treba, da je me-diacija v Sloveniji šele v zaključku pr-ve faze razvoja, da še ni vsesplošnorazširjena in bi to lahko škodovalo nje-nemu nadaljnjemu ugledu.

● Zanima me, kateri spori bi šelahko bili mediabilni?

Zalar: Mediacija ima še veliko ne-izkoriščenih potencialov, v smislu po-dročij, na katerih bi jih bilo možnouporabiti oz. razširiti. Popolnoma sestrinjam z vami, da bi bilo zelo primer-no, gledano z vidika države, da se me-diacija začne v davčnih zadevah. Takokažejo tudi izkušnje drugih držav, kikažejo na visok delež uspešnosti dogo-vorov pri posredovanju v davčnih zade-vah. Potem so tu nesporno primerni de-lovni spori, vseh vrst. Omenili ste šol-stvo, tu je še zdravstvo, tu je javnouslužbenstvo v celoti, vsa sporna raz-merja med državo in javnimi uslužben-ci bi se lahko reševala z mediacijo. Dalvam bom samo en primer.

Ko je Anglija leta 1999 uvedla me-diacijo v civilni postopek in jo posku-šala širiti tudi na druga področja, se jevlada zavezala, da bo vse spore, v kate-re je vključena država (bodisi v poslov-nih razmerjih bodisi v individualnihrazmerjih z uslužbenci), najprej posku-šala reševati z medicijo. Vlada je takodala zgled. Pri ljudeh je pomagalaspodbuditi pričakovanja in tudi vzpo-staviti zaupanje v postopek mediacije.

● Kako ocenjujete vlogo in aktiv-nosti odvetnikov v mediacijskih pos-topkih, če vemo, da enkrat nastopa-mo kot pooblaščenci strank, drugičpa tudi kot mediatorji?

Zalar: Vloga odvetnikov pri razvo-ju in promociji mediacije je v tem tre-nutku ključna, in pokazalo se je, da soodvetniki lahko izvrstni mediatorji. Se-veda pa je treba paziti na to, da se od-vetnik zaveda, da je spretnost zastopa-nja klienta v mediaciji drugačna odspretnosti, ki se od odvetnika zahteva-jo, kadar zastopa stranko v pravdi, zatomenimo, da bi kazalo v prihodnje orga-nizirati posebno usposabljanje za od-vetnike tudi o tem, kako zastopati kli-enta v mediaciji. Taka usposabljanja iz-vajajo odvetniške zbornice v Angliji, vZDA, na Nizozemskem in pričakuje-mo, da jih bo tudi naša odvetniškazbornica.


IInnttee

rrvvjjuu



MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrree

ččaannjj

aa

Pariška odvetniška zbornicavsako leto na taki seji opravisprejem in slovesno podelitev

nagrad delu članov zbornice (gre zamlade, na novo sprejete odvetnikein/ali napredovanja) za razne uspehe intekmovanja. Vabijo najrazličnejše dele-gacije, najbolj pa so veseli predstavni-kov odvetniških zbornic frankofonskihdežel, kot npr. iz Monterala ali iz fran-kofonske odvetniške zbornice New Or-leansa. Svečani del se izraža z branjemimen ter citiranjem uspehov in priznanjna novo sprejetih odvetnikov, ki so bilideležni teh priznanj, nagrad itd. Udele-ženi so predstavniki vseh vej sodne ob-lasti. Osrednji del je nato predstavitevdveh najbolj blestečih govornikov novegeneracije, ki predstavljata teme, pove-zane z zgodovino odvetništva. Tokratso predstavili življenje dveh odvetni-kov, ki sta bila žrtvi/oz. sta trpela v ča-su nacizma.

Glavni govor je nato imel predsed-nik pariške odvetniške zbornice, bleš-

čeč orator, ki je govoril o razmerah vpravosodju in odvetništvu. Prav zani-mivo je, da se izkaže, čeprav se zdi,da smo v razvoju desetletja za njimi(po številu odvetnikov na milijon pre-bivalcev, po ekonomski moči, po vpli-vu, po organiziranosti in urejenostipravosodja, po stabilnosti sodne ob-lasti in pravnega sistema ipd.), daimajo popolnoma enake probleme kotmi.

Zunaj pa so potekale burne (glasne,a nenasilne) demonstracije, kričanje seje slišalo skozi okna. Policija je ukroti-la demonstrante do konca seje, tako daso se že vsi razšli, ko smo končali. Ni-koli pa ne bom vedel, zakaj so demon-strirali, ali so se jezili na odvetnike alipa so bili tam samo zato, ker je bil nav-zoč minister. Je pa bilo okoli sistemasodnih zgradb na Il de la cite’ več po-licije, kot sem je kdaj videl na enemkraju, več kot npr. v Kairu po bombnihnapadih teroristov.

PPlleennaarrnnaa sseejjaa CCCCBBEE Ena od tem seje 19. novembra, ki je

potekala ves dan, so bile volitve za ene-ga od prihodnjih podpredsednikovpredsedstva CCBE. Kandidati so bili:Carl Bevernage iz Belgije, kandidat izPoljske, ki je izpadel v prvem krogu, inkandidat iz Madžarske Peter Koves. Iz-voljen je bil Peter Koves.

CCBE bodo torej v letu 2006 vo-dili: Manuel Cavaleiro Brandaokot predsednik, Colin Tyre kot prvipodpredsednik in Peter Koves kotdrugi podpredsednik.

Sejo so nagovorili trije glavni go-vorniki, predsednik CCBE BernardVatier, član vlade Združenega kraljes-tva lord Goldsmith of Allerton in Lore-zo Salazar, član kabineta komisarja EUFrattinija.

Predsednik Bernard Vatier je nasplošno in obsežno orisal delo CCBEin cilje CCBE, povzemajoč delo, sta-lišča in bojazni, o katerih smo članidelegacije OZS pri CCBE v glavnemže poročali v naših dosedanjih rednihporočilih, zato jih ne bom ponavljal.

Lord Goldsmith of Allerton jegovoril o uravnoteženju varnostnihukrepov in človekovih pravic v bojuzoper terorizem. O tem vprašanju smodoslej že obsežno razpravljali vCCBE. Je zelo pereče vprašanje in zdise, da se bo teža tega še povečevala.Začelo se je, kot vsi veste, z napadomna nebotičnike v New Yorku, nadalje-valo z ukrepi po Enronu in se neneh-no zaostruje. Posebej kritični doukrepanja vlad (oblasti) so angleškiodvetniki, čeprav so bili Angleži žr-tev ene hujših akcij teroristov zadnjihlet. Evropsko sodišče se je postavilona stališče, da je treba doseči ustrez-no uravnoteženost med omejevanjempravic ljudi (ali vsaj obsegom tehomejitev) in smotri (cilji) teh ukrepovali pričakovanimi rezultati tega, ven-dar je to najtežje.

Nekaterih pravic po mnenju An-gležev sploh ne smemo omejiti, npr.pravice do poštenega sojenja, prepove-di mučenja zaradi pridobivanja podat-kov, zaradi česar se je vlada Združe-nega kraljevstva razšla z vlado ZDA inzahtevala (in dosegla), da so bili vsiujetniki v Guantanamu z britanskimdržavljanstvom izročeni VB zaradi so-jenja.

Ena od pravic, ki se ji Angleži neželijo odpovedati in jo zahtevajo, jepravica do zajemanja podatkov o po-govorih po mobilnih telefonih. Gre tu-

KKaajj žžeellii eevvrrooppsskkoo ooddvveettnniiššttvvoo??

Seja CCBE in pariška OZ

mmaagg.. GGrreeggoorr VVeellkkaavveerrhh

Kot predstavnik naše zbornice sem se 18. novembra udeležil slovesneseje pariške odvetniške zbornice, ki je bila v svečani sejni dvorani pritožbe-nega sodišča v Parizu. Dogodek je kulminacija prireditev, ki trajajo ves te-den in so nekakšni odvetniški dnevi, kot jih poznamo v mnogo manj sloves-ni in drugačni obliki mi.

Žulijo jih neučinkovitost in počasnost dela sodišč, sodni zaostanki, biro-kratiziranost sodne veje oblasti itd., le da pri nas to kot problem poudarja mi-nister, pri njih pa na to kot problem opozarjajo odvetniki.

Predsednik pariške odvetniške zbornice je prav neprijetno napadel minis-tra, ki je sedel v prvi vrsti na posebej izpostavljenem stolu, obkrožen s sodni-ki in odvetniki, kot v kazenski klopi. Najbolj se je jezil, ker namerava vladaspremeniti pravdni postopek tako, da bo prvostopenjska sodba izvršljiva (izje-moma ne, če bi nastopile nepopravljive posledice z izvršitvijo), in vzeti odvet-nikom pol vetra iz njihovih pritožb.

Ministru vidno ni bilo všeč, da so se ga tako lotili, na trenutke je bil vesrdeč, je pa mirno poslušal in v repliki je odgovoril. Najprej je odvetnikom na-zaj zabrusil nekaj na njihov račun, vljudno, malo ironično, malo pikro, in jas-no dal vedeti, da mora vsak pometati najprej pred svojim pragom, nato pa seje, na moje presenečenje, zelo argumentirano in na dolgo lotil razlage splošne-ga stanja v pravosodju in družbi in povezanosti tega in ukrepov, ki so se jih lo-tili v Franciji, da bi to izboljšali. Med drugim je zelo argumentirano zagovar-jal spremembo ZPP (oz ZIZ), in izkazalo se je, da je minister bister in dobergovornik, dober poznavalec pravosodja. Na koncu je požel prav enak aplavzodvetnikov kot predsednik zbornice.


di za to, da se ti podatki tudi shranju-jejo določen čas. Predstavil je več pri-merov, ko so ti podatki pomagali krazkrivanju storilcev kaznivih dejanj inorganizacij potencialnih storilcev tero-rističnih dejanj.

Polemika se je razvila pri vpraša-nju točke dnevnega reda o človekovihpravicah, ki jo je kasneje komentiralgovornik, o vprašanju, ali je primer-no, da se po vsakem terorističnem na-padu sprejemajo vrat na nos noviukrepi. Odvetniki, zbrani pri CCBE,smo šteli, da to ni najboljše, medtemko je govornik poudaril, da je mogo-če na to gledati drugače, in sicer, daje primerno in skladno z dobrim vla-danjem, da se po vsakem večjem te-rorističnem dejanju preverijo razloginezadostne varnosti, ki so pripeljalido tega, da se je lahko dogodek zgo-dil, in da se ukrepa, da se te slabostine ponovijo.

Pomisleki članov CCBE pa so tu-di bili, da omejevanje pravic ne vpli-va kaj dosti na teroriste. Ti so tako alitako pripravljeni žrtvovati svoje življe-nje, in nič, kar jim storimo, ne morebiti huje od tistega, kar si bodo priza-dejali sami, omejevanje pa zelo hudoposega v vsakdanje življenje in pravi-ce prav ničesar krivih državljanov, kitako trpijo zaradi dvojega: zaradi de-janj teroristov in ukrepov oblasti.

Lorenzo Salazar je poudaril po-memben prispevek CCBE in odvetni-kov v državah Evrope k spoštovanjučlovekovih pravic in uravnoteženjuprizadevanj za usklajevanje posegov vte pravice zaradi zagotavljanja večjevarnosti. Poudaril je, da so prizadeva-nja organov EU pravzaprav enaka kottista, ki vodijo CCBE, in sicer, kakote ukrepe uravnotežiti v korist vsehprizadetih.

Pri proračunu CCBE načrtujesprejemanje proračunov za daljši čas.Zdaj je pripravljen osnutek za prihod-njih pet let, pri čemer se načrtuje let-no povečanje za 2,5 do tri odstotke.Prispevki naj bi se povečevali soraz-merno, prispevek Slovenije naj bi bilv letu 2006 7.246 evrov, do leta 2008se ne bi spreminjal, nato pa bi sepovečeval na leto po tri odstotke inbi predvidoma leta 2010 znašal10.868 evrov. Delegacije so imele raz-lične pripombe, v glavnem pa so sevsi strinjali, da se prispevki spreminja-jo sproti, in ne z večjimi skoki.

Direktiva o storitvah je v fazi os-nutka, na predlog DG za notranji trg.Pričakujejo se glasovanja o stališčukomiteja za notranji trg in zaščito po-

trošnikov evropskega parlamenta opredlaganih amandmajih k predlogu.Zdaj se stališča konzervativcev/libe-ralcev proti zelenim socialistomusklajujejo, bistvo nasprotij in za od-vetnike odločilno vprašanje pa je, alibodo ti izvzeti in nove direktive, češda zanje veljajo in bodo še naprej ve-ljale posebne direktive (o pravici doizbire sedeža in prostem pretoku sto-ritev). Zadnja vest je, da nismo izvze-ti, o direktivi pa se bo glasovalo vparlamentu EU februarja 2006.

Poročali so o vrsti držav, katerihposlanci v parlamentu EU se zavze-majo, da se ta direktiva ne bi nanaša-la na odvetnike (Avstrija, Belgija, Ci-per, Grčija, pred kratkim so na ta vozsedli tudi Portugalci). Slovenci očitnonismo uspeli in ni mi znano, ali smose tega sploh lotili. Vsekakor je po-trebno, da OZS pošlje vsem poslancevv parlamentu EU pismo, s katerim bipri njih lobirali, da se tudi oni pridru-žijo skupini poslancev, ki nasprotujevključevanju odvetnikov v to direkti-vo. Več o tem bom poročal, ko bo di-rektiva sprejeta, saj se medtem lahkoše kaj spremeni.

CCBE je na poročilo komisije EUza konkurenco pripravil odgovor, ka-terega bistvo je vsekakor diplomacija.Medtem ko se komisiji priznavatastrokovnost in pristojnost urejati vpra-šanja glede tekmovanja odvetnikov natrgu, so se zatekli k opozarjanju, da jeenotno evropsko urejanje med drugimneprimerno, in to zaradi obilice po-sebnosti v posameznih državah, odustavnih do zakonskih, od tradicional-nih do sodobnih. Seveda se pri temmalo skrivajo, saj je osnovni namenprepričati komisijo, da tudi pri temvprašanju izključijo odvetnike iz enot-nega urejanja konkurence na trgu zaponudnike storitev. Razloge, zakaj te-žimo k temu, smo razložili že večkratin jih ne bom ponavljal. Še posebejmoti, da želi komisija EU za konku-renco razdeliti storitve na dve katego-riji: storitve podjetjem, pri katerih bibila zaščita potrošnika manjša oz. jene bi bilo, in odvetniške storitve, ki sona voljo posameznikom, kjer bi radiustvarili vrsto varovalnih mehaniz-mov. Večini ukrepi niso všeč, ker po-segajo v tradicionalno ureditev odvet-ništva.

Postopek, ki ga belgijski odvetnikivodijo pred arbitražnim sodiščem priSodišču ES, obravnava določilo direk-tive iz leta 2001 o preprečevanju pra-nja denarja; CCBE je intervenient nastrani belgijskih odvetnikov. Belgijski

odvetnik Michel Mahieu je pripravilpripravljalni spis, ki sem ga, kljub te-žavam s francoščino, prebral v hipu,in ugotovil, da bi se povprečni sloven-ski odvetniki lahko veliko nauči-li/zgledovali pri kolegih na zahoduglede sistematike in temeljitosti vlog.Seveda je to povezano tako z instan-co, na katero se obračamo, s časom,ki je na razpolago, pa tudi sredstvi, kijih stranka vlaga v spor. Nedvomno paje kakovost vlog nekaj, kar bomo mo-rali izboljšati.

Odgovor CCBE komisiji EU glededirektive o preprečevanju pranjadenarja

Direktiva 91/308/EEC z dne 10. 6.1991, dopolnjena z direktivo2001/97/EC z dne 4. 12. 2001, gledeodvetnikov določa: Po določilu čl.2A(5) bodo članice zagotovile, da soodvetniki zavezanci za poročanje, ka-darkoli sodelujejo pri finančnem alinepremičninskem poslu in gre za takozadevo, da je sicer predmet kontroleuradov za preprečevanje pranja denar-ja, bodisi da konkretno zastopajostranke ali pa jim le pomagajo pri pri-pravi posla s svetovanjem. Prav takonaj bi članice zagotovile, da bodo od-vetniki razkrili svoje stranke, ko gre zaposel, ki presega 15.000 evrov.

CCBE se je zavzemala, da bi biliodvetniki izvzeti iz 3. direktive o pre-prečevanju pranja denarja, vsaj doklerse ne izdala natančna analiza o vpli-vih 2. direktive, zdaj pa smo priča te-mu, da je ta sprejeta (še ne velja), de-la pa se analiza druge. CCBE je tarčavrste vprašalnikov, njeni pomisleki paso predvsem, da so pravila za imple-mentacijo direktiv zelo rigorozna, če-prav ni potrebe po tem.

Tudi v Sloveniji potrebujemo resnoin natančno analizo vseh postopkovglede osumljenih oseb za pranje de-narja, ker se zdi, da so bili skraja vsioproščeni in je rezultat te zakonodaje,takšne, kot je danes, slab. Najslabše jeo tem ugibati ali pa slepo posnematituje modele, potrebna je vsebinskaanaliza in šele tedaj bo zakonodaja-lec lahko trezno presodil, ali naj na-daljuje s tem ali pa naj »ustavi ko-nje« preveč zagretih uradnikov, kerso voz zapeljali na stransko pot.

Glede človekovih pravic je bila iz-ražena bojazen, da se v boju proti te-rorizmu prehitro sprejmejo in začnejouporabljati represivna sredstva, ne dabi ob tem oblikovali varovalne meha-nizme, ki bi preprečevali zlorabe.


MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrree

ččaannjj

aa



MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrree

ččaannjj

aa

Sprejeta je bila resolucija o tem, dase CCBE zavzema za uravnoteženjeomejevalnih aktivnosti tako, da bodopotrebe preiskovalcev in pravice preis-kovancev zagotovljene v sorazmernimeri in da se ob tem ohranijo vse os-novne človekove pravice in pravilapravne države.

Pravo in informacijska tehnologija

V zvezi s tem se je največ govoriloo pripravljajoči se direktivi o hrambipodatkov, po kateri bi bili vsi zavezanihraniti podatke o telefonskih pogovo-rih. O tem je že poročal kolega dr.Plauštajner v poročilu z dne 16. 10.2005. Velikih novosti ni, le dodatne bo-jazni.

PPrriihhooddnnjjaa ssttrruukkttuurraa CCCCBBEE

Posebna skupina je preverila orga-nizacijsko strukturo CCBE, posebej vluči širitve in novih pristojnosti, in os-novna ugotovitev je, da ni potrebe pokakšni bistveni strukturni spremembiv CCBE. Vse težave naj se odpravijoz izboljšavami dela, morda je kaj tre-ba spremeniti le pri podpredsednikihCCBE. Treba bo dopolniti metode de-

la, ne pa organizacijo. Poseben prob-lem je želja švicarske konfederacijepostati polnopravna članica CCBE (toje sicer rezervirano za države članiceEU).

Statut CCBE (sprejet v prečišče-nem besedilu spomladi 2005) je bil26. 10. 2005 notarsko overjen, žal netudi v imenu Slovenije, ker nismo do-stavili potrebnega pooblastila. Odobri-ti ga mora še kralj Kraljevine Belgije(tam je sedež), da postane dokončnoveljaven, to pa je le formalnost.

CCBE je organizirala posebnokonferenco v Moldaviji s ciljem po-magati odvetniški zbornici te države,da se postavi na noge v smislu, da pri-dobi status in ekonomski položaj, kiga uživajo odvetniške zbornice drugihrazvitih držav Evrope (mednje se šte-jemo, vsaj po statusu naše zbornice,tudi mi). Izražena je potreba, da se tapomoč nadaljuje in da se za to prido-bijo tudi sredstva iz EU in ne samosredstva CCBE (to so v bistvu sred-stva zbornic – članic).

Pripravljeno je bilo poročilo o ko-deksu odvetniške etike s pripombamiposameznih odvetniških zbornic (tis-tih, ki so jih posredovale – Slovenijani dala pripomb). Še vedno gre za ko-

deks, ki se uporablja pri čezmejnemdelovanju odvetnikov (v domači drža-vi velja lokalni kodeks), ki pa bo lah-ko postal osnova za oblikovanje ko-deksov držav članic, pa tudi model zaosnutke kodeksov novih članic.

Pri dostopu do sodišč smo obrav-navali predlog direktive o mediacijah,izvajanje direktive o pravni pomoči inprava evropskega plačilnega naloga inpostopek v sporih majhne vrednosti, kinaj bi se poenotil v celotni Evropi.

Obravnavali smo tudi spremljanjepostopkov v disciplinskih zadevah zo-per odvetnike v raznih državah člani-cah. Doslej so obravnavali disciplinskesisteme v Moldaviji, Franciji in VelikiBritaniji. V prihodnje bodo postopomaskušali spoznati vse sisteme (tudi sis-tem v ZDA) in izdelati navodila za po-enotenje in izboljšavo sistemov, ki ni-so ustrezni.

Pripravlja se seminar o kazenskempravu v okviru CCBE. Na področjupogodbenega prava bodo pripravilivprašalnik, preden bodo skušali izde-lali osnutek stališč CCBE. Gre za sta-lišča, ki jih želi pridobiti komisija EU,preden se bo lotila dela z lastnimi ak-ti, ki bi merili na poenotenje pogod-benega prava v EU.

Vtem delu je bila razprava šezlasti polemična, saj so se po-kazale precejšnje razlike med

posameznimi državami. Tako je naeni strani Avstrija, kjer veljajo strogiformalni pogoji za pridobitev licenceodvetnika, in na drugi strani Nizo-zemska, kjer so ti pogoji manj stro-gi. Avstrijski kolegi so poudarili, da

so zdaj uveljavljeni standardi izobra-ževanja pri njih zadovoljivi in kriteri-jev ne bi želeli zniževati. Menili so,da ne bi bilo dobro sistema, ki dobrodeluje v eni državi, prenašati v drugodržavo, saj ni nujno, da bo uspešentudi tam. Zato popolnega izenačenjaizobraževalnih sistemov ne podpirajo.Italijanski kolega je poudaril, da pre-

cej burnih debat med pravnimi stro-kovnjaki povzroča možnost, da prav-nik diplomira že po treh letih študija.Tudi belgijski kolega je poudaril, danajbrž ni mogoče pričakovati, da bi sepravnik z diplomo po treh letih študi-ja začel izobraževati za odvetnika.Očitno je, da bo potrebno še velikousklajevanja in da je pot do evropske-ga odvetnika še dolga. Tudi pri nasbomo morali oblikovati konkretnejšestališče do tega vprašanja.

Stinjam se z avstrijskimi kolegi,da mora vsaka država ohraniti svojlasten sistem in da preveliko izenače-vanje ne bi bilo dobro, skupne so lah-ko le nekatere smernice in skupno ev-ropsko izobraževanje. Kot je poudarilže kolega dr. Plauštajner, bo trebauskladiti na eni strani kakovost odvet-niškega izobraževanja v EU in nadrugi strani upoštevati posameznespecifične rešitve v lastnih progra-mih.

55.. kkoonnffeerreennccaa eevvrrooppsskkiihh ooddvveettnniikkoovv oo iizzoobbrraažžeevvaannjjuu

BBoojjaannaa PPoottooččaann

V Berlinu je med 3. in 4. novembrom potekala 5. konferenca evropskihodvetnikov o izobraževanju z naslovom »Na poti do evropskega odvetni-ka?«. Konferenco je vodil berlinski odvetnik in notar Ulrich Schellenberg.Posamezne države je pozval k ustnemu podajanju stališča. Sama sem mupredložila pisno stališče. Razprava se je nanašala predvsem na uveljavljanještudija po bolonjskih načelih (pojasnila sem, da naši pravni fakulteti tegaprograma še nista začeli uresničevati in je zadeva šele v fazi priprave), pravtako pa smo obravnavali morebitna skupna merila za izobraževanje odvet-nikov.


Spremembe v organiziranostiCCBE so nujne, ker se je zaradilanskega povečanja števila stal-

nih članic (od 15 na 25) in držav opa-zovalk zelo povečal obseg dela, hkratipa so časovni pritiski za pripravo mate-rialov za institucije EU vse večji. O tehproblemih in možnih rešitvah je CCBEpripravila »začasno poročilo«, ki je bi-lo tudi priprava za delo na posvetu. Na-ša delegacija je s skupnim delom vna-prej pripravila obširen pisni komentar spredlogi in izkazalo se je, da smo s temzadeli v polno. Bili smo namreč edini,ki smo se na ta način lotili problema, invesel sem, da se mi je vsak član pred-sedstva osebno zahvalil.

Temeljita razprava je pokazala, damed nacionalnimi zbornicami ni večjihrazhajanj glede obsega in vsebine spre-memb bodočega dela CCBE. Vsi pou-darjajo, da nam internet omogoča so-delovanje brez fizične prisotnosti, treba

je dati večji poudarek delu komisij, kikljub nekaterim predlogom ne bi prido-bile pravice odločanja o določenihvprašanjih, seveda z naknadno potrdit-vijo Stalnega odbora ali plenarne seje.

Ideja, da bi se vodstvo CCBE sstrokovnim štabom srečalo enkrat naleto z nacionalnimi predsedniki, je do-bila večinsko podporo, sam do tega zazdaj nisem zavzel nobenega osebnegastališča.

Ker postajajo seje Stalnega odbo-ra vse daljše in zahtevnejše, bo na njihtreba omejiti nepomembno govoriče-nje, mnenja z učinkom uradnega sta-lišča se bodo lahko posredovala tudipisno.

Kot uspešna in racionalna oblikadela so se izkazale t. i. »delovne skupi-ne«, ustanovljene izključno za posa-mezna aktualna vprašanja. Zato ostajanjihova vloga nespremenjena.

Predsedstvo CCBE, ki ima pred-sednika in dva podpredsednika, se borazširilo na pet članov in delo med nji-mi bo temeljilo na t. i. »porfolio« siste-mu. Pri tem bo treba spremeniti volilnisistem. Dosedanji (vsakoletni) avtoma-tizem, ko je drugi podpredsednik na-predoval v prvega in zatem v predsed-nika, se bo moral spremeniti, čeprav jezagotavljal kontinuiteto dela predsed-stva in dobro uvajanje bodočega pred-sednika. Naša delegacija se zavzema zato, da ne smeta trpeti kontinuiteta inuspešnost dela predsedstva.

Nihče ni podprl predloga za ustano-vitev novih delovnih teles, npr. »izvr-šilnega odbora«, ker ni potreben nobenposeben posrednik med vodstvomCCBE in njenimi odbori ali državamičlanicami.

Na posvetu je bilo tudi nekaj dvos-transkih srečanj med predsedniki zbor-nic, zato je škoda, da naš predsednik nibil prisoten. Posebna delovna skupina,ki je odgovorna za izvedbo projektaprestrukturiranja CCBE, bo nadaljeva-

la delo, upoštevajoč tudi ugotovitve (nesklepe!) posveta.

Petkova seja Stalnega odbora je po-tekala v palači Evropskega ekonomske-ga in socialnega odbora, zato nas jeuvodoma pozdravil njegov visoki pred-stavnik. Zatem so sledile predstavitvetreh kandidatov za mesto drugega pod-predsednika v predsedstvu. To so biliBelgijec (po rodu Irec) Carl Beverna-ge, Poljak Wojcech Hermelinski inMadžar Peter Köves. Vsi imajo dobrovizijo dela CCBE, vendar opazno iz-stopa Belgijec. Volitve bodo novembrana plenarni seji v Parizu.

Ali bo nova direktiva EU za storit-ve veljala tudi za odvetnike, še ni po-vsem rešeno vprašanje, ker se trenutnopripravljajo amandmaji, prvo glasova-nje v pristojnem odboru EU parlamen-ta bo novembra, plenarna seja pa šelejanuarja 2006. Trenutno odvetnikomdobro kaže in naj bi izpadli iz direkti-ve, ki bi posledično prinesla po mojioceni zlom »starega« odvetništva. Re-klamiranje, možnost, da neodvetnikiustanavljajo odvetniške družbe, odpra-va tarif in prosta cenovna konkurenca,dovolitev bankam, zavarovalnicamipd., da v okviru svojih dejavnostiopravljajo tudi pravne storitve, odpravaizključne pravice odvetnikov za zasto-panje v določenih postopkih, bi bilenajvečje posledice, če bi nova direktivapokrivala tudi odvetnike.

CCBE zato znova poziva nacio-nalne zbornice, naj se povežejo z na-cionalnimi poslanci v parlamentuEU in lobirajo v korist odvetnikov.

Podobno bo treba ravnati pri spreje-manju 3. direktive EU o pranju denar-ja in preprečevanju terorizma, ki je bi-la sprejeta 20. 9. 2005 in objavljena vdecembrskem uradnem listu EU.

Gre za vprašanje implementacije tedirektive v nacionalno zakonodajo. Di-rektiva namreč določa samo t. i. »mini-malno zaščito« in lahko države članiceza svoje potrebe to zaščito zvišajo posvoji oceni in volji. To nalaga nacio-nalnim zbornicam, da budno sprem-ljajo domačo pripravo zakonskihsprememb in v njej aktivno sodeluje-jo. Naša zbornica pri tem ne more in nesme biti nobena izjema. Nedvomno greza čas resnosti. Pri tem se moramo za-vzemati, da konkretne rešitve ne bi po-segale v zmanjševanje ustavnih pravicdržavljanov ter kršile načela profesio-nalne tajnosti odvetnikovega dela. Stem v zvezi pripravlja CCBE posebnodeklaracijo (CCBE Statement on the is-sue of balance between security andjustice following terrorism attaks), ker


MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrreečč

aannjjaa CCCCBBEE –– ppoossvveett iinn

sseejjaa vv BBrruusslljjuuddoocc.. ddrr.. KKoonnrraadd PPllaauuššttaajjnneerr

Dva dogodka sta bila oktobra v središču pozornosti CCBE in njegovihčlanic: 13. oktobra je potekal celodnevni posvet predsedstva CCBE in nje-gove posebne delovne skupine s predsedniki nacionalnih zbornic in vodjidelegacij, dan kasneje so zasedali še stalni odbor in tri druge komisije.1

1 Uredništvo se je (na predlog delegacije OZS priCCBE: odv. Aleksandra Janežič, odv. Nina Dr-novšek in odv. mag. Gregor Velkaverh) odločiloobjaviti poročilo dr. Plauštajnerja, posredovanoOZS:»Poročilo je vsebinsko jedrnato ter opozarja naključne probleme oz. vprašanja, ki jih obravnavaCCBE, ter na naloge, ki jih s tem v zvezi moraopraviti OZS. Člani delegacije OZS pri CCBE stem v zvezi pozivajo upravni odbor, da se OZS zvso resnostjo in odgovornostjo posveti dvemavprašanjema:1. izključitvi odvetnikov iz direktive o storitvah:

gre za bistveno vprašanje, pri katerem moraOZS odigrati ključno vlogo, zlasti pri ustrezniseznanitvi naših poslancev v evropskem parla-mentu ter lobiranju v prid izključitvi odvetni-kov iz te direktive. Naš predlog je, da UO kon-kretno določi, kdo bo komuniciral s poslanciin kdo ter na kakšen drug način bo lobiral nato temo. Treba je poiskati vse možnosti in jihtudi izkoristiti.

2. Tretji direktivi o pranju denarja: s tem v zvezimora OZS sistematično in sproti spremljatipriprave za sprejem nacionalne zakonodaje inse takoj odzvati, če bi bile predlagane rešitvestrožje od direktive. Naš predlog je, da UO za-dolži konkretno odgovorno osebo, ki bo rednospremljala to področje in nas seznanila spredlagano zakonodajo pravočasno, da bomogoče k njej dati pripombe oz. predloge.


se ugotavlja, da se sicer v upravičenemboju zoper kriminal in terorizem iščejotudi bližnjice, s tem, da se krši zaščitaosebnih in drugih podatkov, ki jih ob-lasti pridobijo na različne načine, krši-jo pa se tudi načela pravne države, člo-vekove pravice in civilne svoboščine.

V zvezi s tem smo obravnavali,vendar pod posebno točko, osnutek di-rektive EU o obveznem shranjevanjupodatkov (Directive on Data retenti-on), ko bodo tudi odvetniki dolžnishraniti npr. vse podatke s svojih fik-snih in mobilnih telefonov. Predlaga se48 mesecev dolga doba shranjevanjatakšnih podatkov, CCBE začenja spredlogom 12 mesecev. In ne samo to,odvetnik naj bi bil dolžan razkritiidentiteto osebe, s katero je govoril, topa je v nasprotju z njegovo dolžnostjovarovanja poklicne tajnosti.

Glede druge direktive o pranju de-narja je treba poudariti, da pesem ni iz-peta. Belgijska odvetniška zbornica jeletos uspela v sporu pred domačim so-diščem o utemeljenosti določenih reši-tev domače zakonodaje glede pranja de-narja, da se je zadeva v obliki predhod-nega vprašanja predložila Sodišču EU.

Ker se svoboda opravljanja odvet-niških storitev tudi v resnici vse bolj ši-ri, je aktualno tudi vprašanje, kdo lah-ko zastopa stranke pred vrhovnimi so-dišči. Eno je vprašanje, ki je vezano naureditev znotraj vsake nacionalne drža-ve (pri tem sem podprl stališče CCBE),da je treba zlasti upoštevati nacionalnoureditev in tradicijo. Povsem drugo jevprašanje, ali lahko slovenski odvetnikzastopa svojo stranko npr. pred nem-škim vrhovnim sodiščem, upoštevajočpravico svobode opravljanja poklica vEU. Možna je tudi kombinacija, da od-vetnik ne izpolnjuje domačega pogojazastopanja pred vrhovnim sodiščem,izpolnjuje pa takšen pogoj v gostujočidržavi. Kaj storiti v tem primeru?

Na to temo se je razprava zelo raz-vnela, določena stališča so morala bitipreformulirana, za zdaj se ni nič dode-lalo: ali se naj predpišejo strokovnekvalifikacije za pridobitev takšnega za-stopanja (ker je opazno), da vsi odvet-niki začetniki nimajo potrebnega zna-nja in lahko zato strankam povzročijoškodo s slabim zastopanjem. Stališčenaše delegacije je bilo, da je treba širi-ti in ne ožiti ekskluzivnost zastopanjaodvetnikov, vezano zlasti na izrednapravna sredstva, lahko pa se pogovarja-mo o tem, ali so odvetniki začetniki resvedno strokovno sposobni takšno deloopraviti na zahtevani ravni. Vedno jetreba izhajati iz tega, da je dejansko le

javni interes, ki v posamezni državiodloča o konkretni ureditvi. Slovenskiodvetniki imamo za zdaj takšno zaupa-nje družbe in ne vidimo nobene potre-be, da bi se lahko kot npr. na Danskem,pred vrhovnim sodiščem, pojavil eko-nomist kot zastopnik stranke.

Govorili smo o tem, ali sploh inkakšno profesionalno svobodo ima tistiodvetnik posameznik, ki dela v velikiodvetniški družbi in ni njen partner, tero izvajanju projekta EU na področjupogodbenega prava EU. Zdaj je že jas-no, da se projekt realizira počasi in pre-udarno, ter ni več vezan na vizijo spre-jetja skupnega evropskega kodeksa. Zazdaj še niso razčiščeni in definirani nititemeljni abstraktni pravni pojmi, kaj še-le kaj več. Hkrati je jasno, da bo dolo-čena harmonizacija pogodbenega pravaznotraj EU zagotovo dosežena in že tobo mogoče šteti za uspeh. Več za zdaj,ob prevladi kodeksov, kot so BGB, Co-de civil, Codice civile, avstrijski ABGBipd., ne bo mogoče doseči.

Omenil bi še primer, ki potrjuje, dazna CCBE2 odstopiti od načel in ravna-ti povsem politično.

V okviru iste države SČG sta srbs-ka in črnogorska odvetniška zbornicaločeno zahtevali, da se vsaki posebejprizna status opazovalke v CCBE. Ko-sovska odvetniška zbornica, ki z drugi-ma sploh ne sodeluje, pa je izjavila naločenih pogovorih v Bruslju, da doklerbo pod upravo ZN, takšne prijave ne bodala in bo čakala na samostojnost Ko-sova kot države. CCBE je ločen statussrbske in črnogorske odvetniške zbor-nice podprla s precej neprepričljivo tr-ditvijo, da sta to dejansko že dve ločenidržavi. Temu sva se uprla z grškimpredstavnikom, ker je SČG za zdaj ševedno enotna država in niti ni konfede-racija, kot je npr. Švica, a ta podobnihzahtev svojih kantonov ne postavlja.Poudaril sem, da gre za povsem načel-no vprašanje in da zoper obe omenjenizbornici nimam ničesar. Vendar naj sepočaka vsaj do marca 2006, ko bo vČrni gori referendum o njeni samostoj-nosti in bo takrat zadeva jasnejša.


MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrreečč

aannjjaa

2 Ob priložnosti bo treba spregovoriti o cenahnekaterih »internih« storitev CCBE. Za četrtkovjutranji »refreshment« (kava ali čaj, sokovi, sla-ščice) in opoldansko hladno »kosilo« s toplo ju-ho in sendviči ter različnimi solatami je bilo tre-ba obvezno plačati 122 evrov, za še slabšo »osve-žitev« v petek (mineralna ali navadna voda v ča-su sestanka sploh nista glede stroškov omembevredni) pa je bilo treba plačati 64 evrov. Kosilopo izbiri in z vinom v kantini komisije EU je sta-lo borih 8,90 evra. Težava je v tem, da se temu nemoreš odreči. Plačaš tudi, če nič ne poješ ali po-piješ. Ob prihodnji priložnosti bom vprašanje vi-šine t. i. seminar fee postavil vnaprej, če bodo ta-ko pretiravali.

OObbttoožžnniiccaa kkaarr pprreekk SSMMSSJužnokorejsko državno tožilstvobo začelo januarja 2006 pošiljatiuradna pisanja – vključno z ob-tožnicami – kar prek SMS sporo-čil. Kot je pojasnil predstavniktožilstva Jun Dae-jin, bodo v pr-vem mesecu novega leta nov ko-munikacijski kanal najprej preiz-kusili, do konca prve polovice le-ta pa naj bi ta način za določenevrste uradnih dopisov postal stan-dard.

Za ta korak so se odločili za-to, ker bodo tako uradni dopisi donaslovnikov prišli hitreje kot sklasično pošto, pa tudi zaradi ve-like mobilnosti prebivalstva inpogostega spreminjanja stalnegaprebivališča. Po podatkih minis-trstva za informacije in komuni-kacije ima v Južni Koreji kar 80odstotkov prebivalstva mobilnitelefon. Pomemben razlog za ta-ko odločitev je tudi varovanje za-sebnosti, saj je manjša možnost,da bo sporočilo videl še kdodrug, kot če uradno pisanje donaslovnika pride s poštarjem.Novost bo ugodno vplivala tudina državno blagajno, saj naj bi jiprihranila nekaj več kot milijonameriških dolarjev na leto.

Kot je še pojasnil Jun, bodoljudi prek SMS sporočil najprejvprašali, ali želijo po tem kanaluprejemati uradna pisanja. Če sebodo odločili za ta komunikacij-ski kanal, jih bo državno tožilstvoprek SMS sporočil v poskusnemobdobju obveščalo predvsem onapredovanju preiskave in o glo-bah, zatem pa naj bi tako pošilja-li tudi cele obtožnice.

S prvimi izkušnjami komuni-ciranja z ljudmi v stiku s kazen-skim pravosodjem se lahko poh-vali Velika Britanija. Njena sodi-šča v Straffordshiru so prek SMSsporočil začela poskusno pošilja-ti opomine za plačilo denarnihkaznih. Na presenečenje vseh soprvi rezultati zelo spodbudni.Naslovniki se namreč precej bo-lje odzivajo na brezosebna SMSsporočila kot pa, če po klasičnipošti prejmejo uradni dopis spodpisom sodnika.

DDeeaann ZZaaggoorraacc


Med drugim gre tudi za zakon oodvetništvu, v katerega je tre-ba implementirati direktivi

77/249/EEC in 98/5/EEC, ki urejatačezmejno opravljanje storitev in usta-navljanje odvetniških pisarn oziromaodvetniških družb. V zvezi s tem se nji-hova zbornica aktivno vključuje v dogo-varjanje glede sprememb zakona. Kotso nas obvestili, bodo za zgled vzeli re-šitve slovenskega zakona, ki so po nji-hovem mnenju dobre. Izrazili so zaskr-bljenost nad prihodom tujih odvetniškihdružb in prevzemanjem večjih poslov,ki so povezanih predvsem z avtocestni-mi sistemi in turizmom. Z drugimi be-sedami, med hrvaškimi kolegi obstajabojazen, da bo zastopanje vseh tujihstrank, ki vlagajo v hrvaško gospodar-stvo, domena tujih odvetnikov. Predsed-nik hrvaške zbornice je izrazil željo popomoči in svetovanju v zvezi s sloven-skimi izkušnjami ob sprejemanju spre-memb zakona o odvetništvu v tem delu.

Druge večje spremembe, s katerimise srečujejo ob pripravah na pridružitevk Evropski uniji, pa so zahteve le-te pozakonski ureditvi brezplačne pravnepomoči. Za zdaj so kot izvajalci te po-moči predvideni odvetniki, nevladneorganizacije in fakultetne pravne klini-ke. Čutiti pa je veliko zaskrbljenostglede ureditve plačevanja njihovih sto-ritev, saj jim ponovno grozi znižanje ta-rife oziroma ukrep hrvaškega ministr-stva za pravosodje s sprejetjem pravil-nika o zaračunavanju teh storitev, ki biznatno zmanjšal nagrade za delo. S tembi se zmanjšalo tudi zanimanje odvet-nikov za tako delo. Menijo, da je njihovdialog z vlado oziroma ministrstvomza pravosodje na nezavidljivi ravni, sajinteresi politike (tudi, ko gre za odvet-ništvo) prevladajo nad stroko.

Tudi njim se je že »zgodil« primerLukenda in država že plačuje odškodni-

ne zaradi sodnih zaostankov, zaradi česarse pripravlja program njihovega zmanj-ševanja. Morda tudi s posegi ministrstvaza pravosodje v predpisovanje pravil oobvezni opremljenosti odvetniških pi-sarn z internetom kot segmentom celot-ne elektronizacije pravosodnega sistema,o čemer pa hrvaški kolegi (glede na ne-razširjeno uporabo interneta v hrvaškihgospodinjstvih) močno dvomijo.

Tudi predsednik zbornice je prisot-ne seznanil s problematiko slovenskegaodvetništva, pri čemer je poudaril pri-prave na reševanje sodnih zaostankov,

ki se jih je z vso intenzivnostjo lotilonaše ministrstvo za pravosodje in delkaterih so tudi morebitni posegi v od-vetniško tarifo. Slovenske izkušnje zbrezplačno pravno pomočjo po besedahpredsednika zbornice niso vzorne.Znašli smo se v neobvladljivi situaciji,katere posledica je pomanjkanje prora-čunskih sredstev za učinkovanje brez-plačne pravne pomoči. Odvetniki dobi-vajo plačila od države za opravljenestoritve v okviru brezplačne pravne po-moči z veliko zamudo. Po opažanjihodvetnikov se ta pomoč dodeljuje po-vsem nekritično, tudi za zadeve, ki žena prvi pogled nimajo možnosti zauspešno rešitev. Prav brezplačna pravnapomoč in zastopanje v ex offo zadevahsta najbolj občutljivi temi ta hip, v dia-logu z ministrstvom za pravosodje, vkaterem se, kljub vsemu, pričakujejopreudarne rešitve.

Tudi Odvetniška zbornica Slovenijese bo aktivno vključila v sistem zmanj-ševanja sodnih zaostankov, ki ga pri-pravlja ministrstvo. Prav tako bo poma-gala hrvaškim kolegom s svojimi iz-kušnjami pri pripravah na spremembenjihove odvetniške zakonodaje.

Debata se je končala z ugotovitvijoo koristnosti takih prijateljskih srečanjin z željo po ponovnem snidenju v pri-hajajočem letu.


MMeedd

nnaarroo

ddnnaa

ssrree

ččaannjj

aa SSrreeččaannjjee sslloovveennsskkiihh iinnhhrrvvaašškkiihh ooddvveettnniikkoovv

TTaannjjaa SSeedduuššaakk

Že tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških kolegov je bilo v pri-jetnem ozračju gradu Otočec, v sivini zadnjega novembrskega dne. Vendarta okoliščina ni pokvarila topline prijateljskega razpoloženja med kolegi, kiso si izmenjali novice iz časa po njihovem zadnjem srečanju. Tako so nashrvaški kolegi seznanili s svojimi aktivnostmi in težavami, s katerimi se sre-čujejo v svojih vrstah in v dialogu z oblastjo. Največ energije vlagajo v pri-prave na sprejem v Evropsko unijo in v zvezi s tem v zahtevane spremem-be zakonodaje.

S K I L E X S L O V E N I J ASTARI VRH 2006

PPeetteekk,, 33.. 22.. 22000066

9h–10h PPrriihhoodd iinn ddoobbrrooddooššlliiccaa vv bbrruunnaarriiccii pprrii ssppooddnnjjii ppoossttaajjii SSTTCC SSttaarrii vvrrhh11h TTeekkmmoovvaannjjee vv vveelleessllaalloommuu (Na Greblici)13h TTeekkmmoovvaannjjee vv ssmmuuččaarrsskkeemm tteekkuu (v vasi Zapreval, srednja postaja sedežnice)od 13h dalje TTooppllaa mmaalliiccaa vv kkooččii SSttaarrii vvrrhh (zgornja postaja sedežnice)16h PPoovvrraatteekk iinn nnaammeessttiitteevv – možnosti:

• v Dijaškem domu Škofja Loka, Podlubnik 1A, Škofja Loka (tel.: 04/517 04 30, ga. Marija Štrekelj, e-pošta: [email protected])

• Gostilna pri Zalogarju, Dolenja vas (tel.: 04/500 50 00, e-pošta: [email protected])

• Mini hotel Zorka, Vincarije 47, Škofja Loka (tel.: 04/515 05 40, faks: 04/515 05 42, e-pošta: [email protected])

17h–18.30h SSttrrookkoovvnnii ddeell ssrreeččaannjjaa (v Dijaškem domu, Podlubnik 1A, Škofja Loka)19.30h VVeeččeerrjjaa zz ggllaassbboo iinn rraazzggllaassiittvviijjoo rreezzuullttaattoovv (v Gostilni Pr’Starman, Stara Loka 22, Škofja Loka)

SSoobboottaa,, 44.. 22.. 22000066

SSmmuuččaannjjee nnaa SSttaarreemm vvrrhhuu,, oogglleedd ŠŠkkooffjjee LLookkee

Kotizacija 8.500 SIT (napitek in prigrizek ob prihodu, smučarska karta, stroški tek-movanja, malica na smučišču in večerja z glasbo) – plača se ob prihodu. Prenočitev rezervira udeleženec sam. Prijave do 30. 1. 2006: Metod Žužek, [email protected], 01/474 47 45. Navesti je treba: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, disciplino tek-movanja.

STARI VRH 2006



SSooddnn

aa pprr

aakkssaa

UUSS

RRSS

Zgolj pet dni po zadevi Lukendaje Ustavno sodišče RS sprejeloodločitev, ki je neposredno po-

vezana s sojenjem v razumnem roku(6. člen EKČP in 23. člen Ustave RS).

Ustavno sodišče (US) je z odločbošt. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (ob-javljeno v Ur. l. RS, št. 92/05) odloči-lo o ustavnosti Zakona o upravnemsporu (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 –popr. in 70/00 – ZUS). Odločitev jesprejelo soglasno, sodnica mag. Mari-ja Krisper Kramberger je dala pri-trdilno ločeno mnenje, ki se mu jepridružil še dr. Zvonko Fišer.2

US je presojalo, ali imajo prizade-te osebe zagotovljeno učinkovito sodnovarstvo pravice do sojenja brez nepo-trebnega odlašanja iz prvega odstavka23. člena ustave v primeru, ko je pos-topek, v katerem naj bi bilo do kršitvete pravice prišlo, že končan. Odločiloje, da je ZUS v neskladju z ustavo.

US je pri presoji izhajalo iz dej-stva, da je bistveni sestavni del pravi-ce do sodnega varstva pravica do so-jenja brez nepotrebnega odlašanja, kizagotavlja vsakomur, kdor kot strankanastopa v sodnem postopku, da bolahko v razumnem roku s sodnim var-stvom uveljavil svoje pravice. V temsmislu gre za pravico, ki je eden odbistvenih pogojev za učinkovito ures-ničevanje vseh drugih človekovih pra-vic. Če sodno varstvo pride prepozno,je prizadeta oseba v enakem položajukot tedaj, ko sodnega varstva sploh ni-ma (justice delayed is justice denied).3

Po dosedanjem stališču US imaprizadeta oseba glede na veljavno za-konodajo v primeru, kadar je posto-pek, v katerem naj bi bila kršena pra-vica do sojenja brez nepotrebnega od-lašanja, že (pravnomočno) končan, navoljo tožbo za plačilo odškodnine napodlagi 26. člena ustave. To pomeni,da o njej odloča sodišče v pravdnempostopku po splošnih pravilih odško-dninskega prava, ki jih ureja Obliga-cijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/01 innasl.).

Ne glede na to stališče je moraloUS ob presoji v obravnavani zadeviupoštevati novejšo sodno prakso Ev-ropskega sodišča za človekove pravice(ESČP), po kateri je učinkovito sodnovarstvo pravice do sojenja v razumnemroku zagotovljeno le, če obsega tudivarstvo, ki daje primerno zadoščenje,ki naj ga dobi tisti, ki mu je bila pra-vica kršena v že končanem postopku.Glede na sodno prakso ESČP je trebačetrti odstavek 15. člena ustave, po ka-terem sta zagotovljena sodno varstvočlovekovih pravic in pravica do odpra-ve posledic njihove kršitve, v duhuKonvencije o varstvu človekovih pra-vic in temeljnih svoboščin (Ur. l. RS– MP, št. 33/94 – EKČP) razlagati ta-ko, da iz njega izhaja zahteva, po ka-teri mora biti v okviru sodnega varstvapravice do sojenja brez nepotrebnegaodlašanja zagotovljena tudi možnostuveljavljati pravično zadoščenje v pri-merih, ko je kršitev že prenehala. Pritem je treba upoštevati merila ESČP,

po katerih se presoja, ali je bil razum-ni rok sojenja prekoračen.

Glede na navedene zahteve je USugotovilo, da ni posebnih zakonskihdoločb, ki bi omogočale prizadeti ose-bi uveljaviti pravico do pravičnega za-doščenja v smislu EKČP. Poudarilo je,da pravično zadoščenje (just satisfac-tion) zaradi kršitve pravice do sojenjav razumnem roku v smislu EKČP nepomeni odškodnine v klasičnem po-menu po kriterijih civilnopravne odgo-vornosti za premoženjsko ali nepremo-ženjsko škodo, kar velja tudi za odško-dnino po 26. členu ustave. Po presojiUS gre za zadoščenje zaradi opustitvepozitivne dolžnosti države, da zagoto-vi tak sistem oziroma organizacijopostopkov, ki bodo omogočali, da po-sameznik pride do odločitve sodišča vrazumnem roku. ZUS glede na drugiodstavek 157. člena ustave sicer urejasodno varstvo pravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja. Ne vsebuje paposebnih, naravi obravnavane praviceprilagojenih določb, ki bi omogočaleuveljavljanje pravičnega zadoščenja vprimeru, ko je kršitev pravice do soje-nja v razumnem roku prenehala. Zatoje US odločilo, da je v neskladju sčetrtim odstavkom 15. člena ustave vzvezi s prvim odstavkom 23. členaustave.

Ker gre za primer, ko zakonodaja-lec določenega vprašanja, ki bi ga bilmoral urediti, ni uredil, razveljavitevizpodbijane ureditve ni bila mogoča.Zato je US sprejelo ugotovitveno od-ločbo. Zakonodajalcu je naložilo,naj v roku enega leta od objave od-ločbe v Uradnem listu RS celovitouredi varstvo pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlašanja v ZUSali v drugem zakonu. Po oceni US bomoral zakonodajalec pri vzpostavitvisistema varstva pravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja posebno po-zornost nameniti temu, da ne bo šedodatno (pre)obremenil sodišč oziro-ma, povedano drugače, da ne bo novopravno sredstvo za varstvo pravice dosojenja v razumnem roku povzročiloše dodatnega podaljšanja trajanja sod-nih postopkov.

TToožžbbaa ppoo ZZUUSS nnii uuččiinnkkoovviittoo pprraavvnnoo

ssrreeddssttvvoo Odločba US RS, št. U-I-65/051

1 Pobudo je dala Marta Dominika Jelačin izLjubljane.2 Odločbo je treba brati skladno s pritrdilnim lo-čenim mnenjem sodnice mag. Krisper Kramber-ger, ki se mu je pridružil prof. dr. Zvonko Fišer,ki v delih odločbe (kjer se US ni imelo »poguma«opredeliti o odprtih pravnih problemih), v prit-rdilnem ločenem mnenju, jasno postavljata svojestališče do pravne narave odgovornosti države zakršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega od-lašanja – in instituta pravičnega zadoščenja itd.(točke 1–18 pritrdilnega ločenega mnenja z dne5. 10. 2005, upoštevajoč tudi tam navedene rele-vantne opombe, št. 1–25). 3 Čeprav nekateri (npr. Zagorc S. (2005): Dvoj-na predramitev za slovensko oblast: odprava kr-šitve pravice do sojenja v razumnem roku – kako

naprej?, Revus, št. 5/2005, Ljubljana, str. 46)ugotavljajo, da je glede vprašanja, ali je naključ-je, da si sodbi ESČP v zadevi Lukenda in ta sod-ba US RS, v kateri je sodišče ugotovilo, da jeZUS v nasprotju z ustavo (ker nima določb, ki biomogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenjav primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v raz-umnem roku prenehala, to je, ko je sodišče v za-devi, ki je trajala nerazumno dolgo, že sprejeloodločitev na zadnji instanci), naključje, da sisodbi sledita v tako kratkem obdobju, pa sammenim nasprotno. Že precej dolgo od tega smonekateri na strokovnih srečanjih (npr. Jenull H.,Butala A. na okrogli mizi IDC Sveta Evrope je-seni 2005 in Ribičič C. (2005): Hrvaška v obje-mu ESČP, Pravna praksa, št. 17–18/2005, str. Vpriloge) opozarjali, da bo prej ali slej prišlo doplazu obsodb ESČP zoper Slovenijo zaradi kršit-

ve konvencijskih pravic do sojenja v nerazumnemroku (zadeve Majarič, Tričković in Belinger). Podrugi strani pa je res, da ni slovensko US prvičugotovilo, da ureditev odpravljanja kršitev zara-di ekscesno dolgotrajnih sodnih postopkov ni vskladu z ustavo (npr. v zadevah Up 369/97 in Up– 73/97 idr.), čeprav drži, da tako odločno ZS šeni poseglo v normativno ureditev, ampak je odlo-čalo le o določenih vidikih sojenja v razumnemroku na podlagi vloženih ustavnih pritožb.


Čeprav je US v obravnavanem pri-meru presojalo le, ali veljavna zakono-daja zagotavlja učinkovito sodno var-stvo pravice do sojenja brez nepotreb-nega odlašanja, ko je kršitev že prene-hala, je opozorilo, da se glede na sod-no prakso ESČP utemeljeno zastavljatudi vprašanje učinkovitosti sodnegavarstva pravice do sojenja brez nepo-trebnega odlašanja v primerih, ko pos-topek še teče.

Ker odprava ugotovljene nesklad-nosti z ustavo zahteva kompleksnejšezakonodajno urejanje, določitev nači-na izvršitve odločbe po drugem od-stavku 40. člena Zakona o Ustavnemsodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 – ZUstS)v obravnavanem primeru ni bila mo-goča. To pomeni, da imajo posamez-niki kljub ugotovljeni neskladnosti zustavo do njene odprave v primerumorebitne kršitve obravnavane pravicev že končanem postopku na voljo lemožnost zahtevati povračilo škode po26. členu ustave.

Navedeni odločbi4 pomenita ko-renit poseg v »slovensko sodno za-spanost«5 in se je seveda s temadvema odločbama situacija v Slove-niji precej spremenila. ESČP je de-jansko prevzelo vlogo nekakšnegaustavnega sodišča in ugotovilo sis-temsko neskladnost v Sloveniji zEKČP, kar pomeni razmeroma nov,s prakso izoblikovan koncept, ki gaje pred časom tudi sodnik ESČPprof. dr. Boštjan M. Zupančičopisal z izrazom »internacionali-zacija ustavnega prava«.6

Zato avtor tega prikaza (v zad-njem času gotovo dveh najodmev-nejših judikatov) ocenjujem, da negre za nikakršno naključje, temvečda so se preprosto stekli pogoji zaodločitev Ustavnega sodišča RS inESČP ter da sta bili očitno tudi vmedsebojnem (neformalnem) vpli-vu. Na kom je poteza? Trikrat lah-ko ugibate …



SSooddnn

aa pprr

aakkssaa

UUSS

RRSS

4 Odločba US RS št. U-I-65/05 v zvezi z ZUS inodločitev ESČP v zadevi Lukenda proti Sloveni-ji (opr. št. 23032/02).5 Tako poimenuje ti dve odločitvi Zagorc S., ibi-dem, str. 46. 6 Zupančič B. M. (2005): Mednarodna sodnapresoja in internacionalizacija ustavnega prava,Pravna praksa, št. 1/2005, str. VIII priloge in tu-di Zupančič B. M. (2004): O razlagi sodnih pre-cednesov in sodb ter posebej sodb ESČP, Revusšt. 2, str. 25–27.

Morda je za odvetniško okolješe posebno zanimiva izjavasodnika ESČP prof. dr. B. M.

Zupančiča,4 da je eden od odločilnihrazlogov za neslavni rekord Slovenije,po katerem je (na število prebivalcev)prva po vloženih pritožbah na ESČP, vtem, ali so se slovenski odvetniki žeodločili za kvaliteten prevzem stras-bourških zadev ali ne.

Zadeva Lukenda bo najverjetnejeimela daljnosežen vpliv, če drugega ne,na reševanje vsaj približno že danes500 zadev.5

Očitno je, da bo ESČP pri obravna-vi nadaljnjih primerov zoper Slovenijo,iz razloga sojenja v nerazumnem roku,naprej štelo, da je slovenska ureditev vtem okviru v neskladju z ESČP, zato je

jasno, da nam grozi podobnih sodb ševeč. Vsakomur (ne le odvetniku) v Slo-veniji, ki ima kolikor toliko vpogleda vtek sodnih postopkov in sodne zaostan-ke, je že prima vista jasno, da gre zanerazumno dolge postopke, za katerebo ESČP, od zadeve Lukenda naprej,zagotovo uporabljalo splošno ocenopostopka (overallascessment) ter zače-lo ugotavljati kršitve in prisojati ustrez-na pravična zadoščenja (just satisfacti-ons odškodnine) ter stroške postopkapritožnikom in njihovim pooblaščenimodvetnikom.

Vprašanje je le, koliko časa boESČP »zadrževalo« dosojanje novihodškodnin. Če se ne bo Slovenija ne-mudoma odzvala s sprejetjem nove to-vrstne zakonodaje oz. z učinkovitimisodbami domačih sodišč (sodna prak-sa), se nam pišejo »črni dnevi«. Od-vetniškim kolegom pa odsvetujemplaz vlaganja novih vlog na ESČP

VV SSlloovveenniijjii ggrree zzaa ssiisstteemmsskkookkrrššeennjjee pprraavviicc iizz EEKKČČPP

Lukenda proti Sloveniji1

Očitno gre (po devetih letih, odkar je Slovenija ratificirala EKČP) za pr-vi primer, da je ugotovljen sistemski problem Slovenije, ki izhaja iz nepri-merne zakonodajne ureditve in neučinkovitosti sodne prakse,2 kar je za vsa-ko državo nedvomno hud očitek. ESČP ni ugotovilo zgolj kršitve individu-alne konvencijske pravice (6. in 13. člen), temveč je v tč. 4 in 5 izreka sod-be korenito poseglo tudi v »slovensko sodno zaspanost«, pri čemer je ESČPdejansko prevzelo vlogo nekakšnega ustavnega sodišča in ugotovilo sistem-sko neskladnost v toženi državi z EKČP.3

1 Sodba ESČP, opr. št. 23032/02Posebnost sodbe je v tem, da je ESČP (po 29. čl.EKČP) v tej sodbi hkrati odločilo o procesnihpredpostavkah in o vsebinski utemeljenosti pri-tožbe, čeprav v večini primerov ESČP odločitev odopustnosti pritožbe sprejme ločeno. O tem glejveč: Rus M. (2005): Lukenda proti Sloveniji –predstavitev sodbe, Revus, Ljubljana, str. 37–44.V točki 93 sodbe (na strani 17 izmed 22 strani,kolikor jih sodba v zadevi Lukenda obsega).ESČP zdaj, po vseh (9) letih, prvič meritornorazsoja v zvezi z (ne)učinkovitostjo sodnega sis-tema v RS.Naj poudarim, da ESČP ni prvič obravnavaloslovenske problematike sojenja v razumnem ro-ku. V zadevah Majarič (opr. št. 28400/95) in Tri-čković (opr. št. 39914/98) se je ESČP primarnoukvarjalo le z vprašanjem sojenja v razumnemroku, ni pa se spuščalo v sistemsko presojo prav-nih mehanizmov in prakse glede odprave kršitevpravic do sojenja v razumnem roku. ESČP je vzadevi Belinger (opr. št. 42320/98) ugotovilo, damehanizmi za odpravo kršitev niso ustrezni stan-dardom EKČP (dokazno breme leži na vladi dr-žave). Več o tem glej Galič A. (2004): Ustavno civilnoprocesno pravo, str. 361–363. Smiselno enakopovzema tudi Zagorc S. (2005) Dvojna predra-mitev za slovensko oblast: Odprava kršitev pravi-ce do sojenja v razumnem roku – kako naprej?Revus, str. 46.

2 Izraz v angleškem originalu govori (tč. 5 izrekana strani 19 citirane sodbe) o administrativepractices, kar lahko, glede na razlogovanje v tejzadevi, razumemo kot »sodno prakso in ukrepesodne uprave«. 3 Obširneje o tem glej Zagorc S., ibidem, str. 46;o razširjeni praksi dosega 41. člena EKČP, ki za-gotavlja podelitev pravičnega zadoščenja, takoda je zdaj sodišče v izreku sodbe tudi od Sloveni-je zahtevalo ravnanje, s katerim se učinkovitoodpravi kršitev konvencijskih pravic. O tovrst-nem neposrednem učinku ESČP v državah člani-cah in o postopnem razvoju tovrstne prakse (v za-devah Scozari in Giunta proti Italiji, ko se jezahtevalo, da se sprejmejo splošni in posamičniukrepi države za prenehanje kršitve konvencij-skih pravic, Assanibze proti Gruziji, ko se je zah-tevalo nemudoma izpustiti pritožnika, Broniow-ski proti Poljski, ko je šlo za povračilo za odvze-to zemljo pritožnika in tudi drugih upravičencevna Poljskem) smo torej tudi v Sloveniji zaradiugotovljene sistemske težave doživeli izrek sodbe,da mora država odpraviti ovire tako na zakono-dajni ravni kot v okviru prakse izvršilnih ali sod-nih organov tako, da iz teh razlogov ne bo več kr-šitev konvencijskih pravic.



SSooddnn

aa pprr

aakkssaa

EESSČČ

PP(kljub pritiskom strank), ki bi najbile »navdahnjene« z zadevo Luken-da. Kako se bo v takšnih primerih(predvidoma) odzvalo ESČP, pa zgoljpredvidevam in imam do tega svojestališče. Vendar Nemo prefeti in pat-ria. A to je že tema drugega (strokov-nega) prispevka …

DDeejjaannsskkoo ssttaannjjee

Pritožnik Franjo Lukenda se je kotrudar januarja 1994 poškodoval pridelu v rudniku lignita Velenje in jepostal invalid. Invalidnost mu je bilaocenjena na 13 odstotkov, za kar je odzavarovalnice dve leti dobival delnoinvalidnino. Decembra 1998 je protizavarovalnici sprožil postopek predOkrajnim sodiščem v Celju. Na pod-lagi strokovnega zdravniškega mnenjaje zahteval povišanje invalidnine.Postopek na prvi stopnji se je končaldecembra 2002, kar pomeni, da jetrajal prvostopenjski postopek 4 letain 1 dan po vložitvi tožbe. Februarja2004 je Višje sodišče v Celju njego-vi pritožbi delno ugodilo in dvigniloodstotek invalidnine (na 20 odstot-kov) ter mu odobrilo povrnitev plači-la stroškov. Celoten postopek na obehinstancah je torej trajal 5 let, 3 me-sece in 9 dni.

Ker se sodišče ni odzvalo na njego-ve poskuse pospešitve postopka s proš-njami za razpis naroka za glavno ob-ravnavo (postavitev izvedenca medi-cinske stroke npr. je sprejelo šele čezdobrih 14 mesecev, na prvi obravnavi),je pritožnik vložil pritožbo na ESČP včasu, ko postopek pred domačimi sodi-šči še ni bil končan. Uveljavljal je krši-tev pravice do sojenja v razumnem ro-ku (člen 6/1) in smiselno tudi kršitevpravice do učinkovitega pravnega sred-stva (člen 13), ki bi omogočala odpra-vo kršitve pravice do sojenja v razum-nem roku.

V zadevi je odločila 3. sekcijaESČP v sestavi sedmih sodnikov, pričemer je sodnik Zagrebelsky dal del-no odklonilno ločeno mnenje.6 Sloven-sko državo je v postopku zastopal ge-neralni državni pravobranilec LucijanBembič, pritožnika pa odvetnik Bran-ko Verstovšek iz Celja.

4 Intervju v poročilu ob dnevu človekovih pravic,10. 12. 2005, Pop tv, 10. 12. 2005.5 Zagorc S., ibidem, str. 47.6 Partly dissenting opinion, str. 21–22 sodbeESČP.

PPoossttooppeekk iinn nnaavveeddbbee Vlada je v odgovoru na pritožbo

predlagala, naj ESČP razglasi zadevoza nedopustno, ker bi pritožnik z nad-zorstveno pritožbo, upravnim sporomali ustavno pritožbo lahko dosegelpospešitev postopka, dokler je ta šetrajal. Po zaključku pa bi lahko s ci-vilno tožbo izterjal odškodnino zaškodo, ki je nastala zaradi trajanjapostopka. Po trditvah vlade naj bi bi-la ta pravna sredstva pritožniku dejan-sko na voljo ter učinkovita v teoriji inpraksi.7

SSttaalliiššččaa ssooddiiššččaaESČP poudarja, da je mehanizem

odprave kršitev pred sodiščem subsidi-arne narave in je primarna odgovornostna državi pogodbenici, kar očitno izha-ja iz 13. in 35/2 člena EKČP.8

Sodišče razloži, da so učinkovitapravna sredstva tista, ki so dostopna inprimerna, da neposredno omogočijoodpravo oz. popravo kršitev EKČP.9Učinkovito pravno sredstvo mora bitipoleg tega tudi dejansko, in ne le teo-retično, obstajati morajo oz. zagotav-ljati mora zadostne možnosti zauspeh.10

Četudi bi se posamična pravnasredstva izkazala za neučinkovita,lahko tem kriterijem, po besedah injudikaturi ESČP, zadosti tudi celotavseh razpoložljivih pravnih sredstev vdržavi.11

ESČP nazadnje ponovi, da se morapravilo predhodnega izčrpanja notra-njih pravnih sredstev uporabiti z dolo-čeno ohlapnostjo in brez pretiranegaformalizma.12 Učinkovitost tudi pome-ni, da pravno sredstvo prepreči nasta-nek kršitve ali njeno nadaljevanje oz.

ponudi primerno nadomestilo za ženastale kršitve. V zadevi Lukenda bibilo pravno sredstvo torej učinkovito,če bi lahko pripomoglo k temu, da bisodišče o sporu hitreje odločilo, ali čebi pritožnik lahko prišel do primerneganadomestila za že nastalo dolgotrajnosojenje.13

Čeprav se je od takrat, ko je ESČPodločalo o že omenjenih zadevah Ma-jerič, Tričković in Belinger, slovenskazakonodaja v zvezi s pravnimi sred-stvi spremenila, pa v zadevi Lukendasvojega stališča ni spremenilo. Prime-ri iz slovenske sodne prakse, na kate-re se je tokrat sklicevala vlada, nisodokazali, da odločitev upravnega so-dišča lahko vpliva na pospešitev pos-topka, ko ta še poteka, oz. da lahko vtem postopku pritožnik uveljavlja ško-do zaradi dolgega sojenja, ko je pos-topek končan. Čeprav je ESČP spre-jelo argument vlade, da bi pritožniklahko izterjal nastalo materialno ško-do v pravdi, je presodilo, da civilnatožba v primeru Lukenda ne bi bilaučinkovito pravno sredstvo, ker vladani jasno pokazala, da bi v pravdi lah-ko prišel do poplačila nematerialneškode. Tudi v zvezi z nadzorstvenopritožbo in ustavno pritožbo vlada nipredložila nobenega primera, ki bi do-kazal njuno učinkovitost v praksi. Izteh razlogov je ugovor neizčrpanja do-mačih pravnih sredstev zavrnilo inpritožbo soglasno razglasilo za do-pustno, ter iz istih razlogov odločilo,da je bila kršen, razen 6. člena, tudi13. člen EKČP.

ESČP sicer priznava, da sodnapraksa in spremembe zakonodaje, kijih je vlada navedla, kažejo napredek inso nedvomno korak v pravo smer. Zanadzorstveno pritožbo celo ugotav-lja, da teoretično lahko pripomore kpospešitvi postopkov. Vendar to ne za-dostuje, da bi sodišče katerokoli odnaštetih pravnih sredstev posamič šteloza učinkovito in spremenilo stališče, kiga je zavzelo v prejšnjih primerih zoperSlovenijo.

Za prihodnje odvetniško delo jezagotovo zanimivo tudi, kako je sodi-šče v konkretnem primeru ugotav-ljalo ratione temporis, in nato določiločas sojenja oz. posledično glede naokoliščine primera presodilo razum-nost njegovega trajanja. Po ugotovitvah

7 Vlada mora dokazati, da so pritožniku znotrajnotranjega pravnega reda na voljo učinkovitapravna sredstva. Če državi to uspe, dokazno bre-me preide na pritožnika, ki mora dokazati, da sota pravna sredstva bila izčrpana oz. da so obsta-jale izjemne okoliščine, zaradi katerih jih ni mo-gel izčrpati (smiselno člen 35/1 EKČP). 8 Pri tem se sodišče sklicuje na sodbi v zadevahKudla proti Poljski (sodba z dne 26. 10. 2000) inSelmouni proti Franciji (sodba z dne 28. 7.1999). 9 Tako je reklo npr. tudi v zadevi Belinger protiSloveniji, opr. št. 42320/98, z dne 2. 10. 2001, inVernillo proti Franciji, sodba z dne 20. 2. 1991,A 198, paragraf 27. 10 Glej Agdivar in drugi proti Turčiji, sodba zdne 16. 9. 1996, Reports 1996 – IV, paragraf 68. 11 Silver in drugi proti Združenemu kraljestvu,sodba z dne 25. 3. 1983, A 61, paragraf 113.12 O razlagi ohlapnosti in opustitvi formalizmater v zvezi s tem z izpolnjevanjem dveh pogojev(formalnega in vsebinsekga) glej: Rus M., ibi-dem, str. 39.

13 Glej Mifsud proti Franciji, opr. št. 57220/00in odločitev Velikega senata z dne 11. 9. 2002 vzadevi Hartman proti Češki, št. 53341/99, sodbaz dne 10. 7. 2003.Več o tem Longar M. (2005): Lukenda proti Slo-veniji, Pravna praksa, št. 41/2005, str. 26.


ESČP se je postopek začel 30. 12. 1998z vložitvijo tožbe v Sloveniji in se jekončal 8. 4. 2004, ko je bila odločitevvišjega sodišča vročena pooblaščencupritožnika. Postopek je torej na dvehstopnjah trajal skupaj 5 let, 3 mesece in9 dni.

SSooddiiššččee uuggoottoovvii kkrrššiitteevv 66.. iinn1133.. ččlleennaa EEKKČČPP

ESČP v sodbi ponovi stališče, daje treba razumnost trajanja postopkapresojati v luči konkretnega primera,ob upoštevanju naslednjih štirih krite-rijev: kompleksnosti zadeve, ravna-nja pristojnih organov oz. sodišč,ravnanja pritožnika in pomenasporne zadeve za pritožnika.14 Gledena kriterije presojanja »razumnosti«trajanja postopka pred celjskim sodi-ščem je ESČP odločilo, da ni šlo neprocesno ne z vidika ugotavljanja dej-stev za zapleteno zadevo. Tudi argu-ment vlade, da je pristojno sodiščeravnalo v skladu z domačo zakonoda-jo, ne more upravičiti dejstva, da jepostopek stal na mrtvi točki skoraj dveleti. Sodišče meni, da pritožnikovoravnanje ni znatno pripomoglo k tra-janju postopka (3. kriterij), nato paprizna, da je bil sporni znesek za pri-tožnika razmeroma majhen (4. krite-rij). Celotna dolžina postopka je bilačezmerna, še zlasti na prvi stopnji,kjer je presegla 4 leta. Pri tem je so-dišče opozorilo, da je preteklo več kotleto in 10 mesecev med vložitvijo tož-be in prvo obravnavo.15

Kršena je tudi pravica do učinko-vitega pravnega sredstva po 13. členu,saj 6. člen velja za lex specialis v raz-merju do 13. člena in je v takšnem pri-meru, očitno ob ugotovljeni kršitvipravice do sojenja v razumnem roku,logičen zaključek, da so pravna sred-stva za ugotovitev te kršitve neučinko-vita.16

ESČP v sklepnem delu sodbe pre-seže okvire odločanja v primeru Lu-kenda in poudari, da je počasno delo-vanje sodišč velika težava Slovenije.Po mnenju sodišča nikakor ni zane-


SSooddnn

aa pprr

aakkssaa

EESSČČ

PP

14 V zvezi s tem glej zadevo Frydiender protiFranciji, opr. št. 30979/96, sodba Velikega sena-ta z dne 20. 6. 2000.15 Marsikdo izmed kolegov odvetnikov se bo obtej ugotovitvi nasmehnil, upoštevajoč znano vsa-kdanjo prakso slovenskih sodišč. Ta opomba jezgolj v opozorilo, pri čemer se komentarja zazdaj vzdržim. 16 V primeru Kudla sodišče še ni štelo za nujno,da odloči o kršitvi 13. člena EKČP. V konkretnemprimeru se torej sodna praksa dopolnjuje in raz-vija.

marljivo, da je v Strasbourgu protiSloveniji vloženih približno 500 pri-tožb zaradi kršenja pravice do sojenjav razumnem roku. S šestimi glasoviproti enemu je ESČP odločilo, da jedo kršitve pravice prišlo zaradi sistem-skega problema, ki je posledica po-manjkljive zakonodaje in neučinkovi-tega delovanja sodišč.

Ker ta problem lahko negativnovpliva na vsakogar, kdor pred sloven-skimi sodišči išče varstvo svojih pra-vic, je ESČP naložilo Sloveniji, da spomočjo ustreznih predpisov in prak-se udejanji pravico do sojenja v raz-umnem času ali pa zagotovi učinkovi-to pravno sredstvo za obravnavanje za-trjevanih kršitev te pravice. Zato sodi-šče vzpodbuja državo, da bodisi iz-boljša veljavna pravna sredstva bodisidoda nova.

OOddllooččiitteevv

Sodišče je iz vseh že navedenihrazlogov odločilo:

1. Da je bila pritožba sprejemlji-va ter da sta bili kršeni pravica dosojenja v razumnem roku (člen 6/1)in pravica do učinkovitega pravnegasredstva (člen 13) EKČP.

2. Da so te kršitve posledica sla-bega delovanja domače zakonodajein prakse ter da mora RS s primerni-mi zakonskimi mehanizmi ter sodnoprakso in ukrepi sodne uprave zago-toviti pravico do sojenja v razum-nem roku.17

3. Da je RS v treh mesecih (upo-števajoč člen 44/2 EKČP) dolžnapritožniku plačati 3.200 evrov iznaslova pravičnega zadoščenja18 in965 evrov iz naslova stroškov.19

4. V preostalem delu se zavrnepritožnikov zahtevek za pravično za-doščenje.


17 V tč. 4 in 5 na strani 19 sodbe je bilo glasova-nje 6 : 1.18 V tč. 6 na strani 20 sodbe se navaja izraz inrespect of non – pecuniary damage kar bi pre-vedli kot nepremoženjska škoda, dejansko pa grepo moji oceni za pravično zadoščenje (just satis-faction) iz člena 41 EKČP; pri čemer je treba po-vedati, da je pritožnik postavil zahtevek v višini(zelo realno, po moji oceni) 5.000 evrov – para-graf 100, na strani 18 sodbe. 19 In respect of costs and expenses (str. 20 sod-be), pri čemer je iz obrazložitve (na strani 19 –paragraf 103 – 105) razvidno, da je šlo za odvet-niške stroške.

ŠŠaallee oo pprraavvnniikkiihhiinn pprraavvnnaa kkuullttuurraa

Da šale o odvetnikih in drugihpravnikih niso dobre zgolj za popes-tritev rutine sivega vsakdana, temvečnam lahko veliko povedo o razmerahv pravniškem poklicu, nam v svojinovi knjigi z zgornjim naslovom po-jasnjuje Marc Galanter, profesor spravne fakultete Univerze Wisconsinin London School of Economics.

Tako je ugotovil, da so glavna te-ma šal, ki v zadnjih letih najbolj kro-žijo, napetosti med starejšimi partner-ji in mlajšimi družabniki. Zgodbice otem, kako starejši partnerji izkorišča-jo mlade odvetnike, so sicer že dolgomed nami, pojasnjuje Galanter, a na-daljuje, da jim rast velikih odvetniš-kih družb daje povsem nov pomen.

Starejši partner, mladi odvetnik inodvetniški pripravnik prestižne new-yorške odvetniške firme se nekegadne sprehajajo po parku in najdejostarinsko svetilko. Podrgnejo po njej,iz nje pride duh in spregovori: »Pona-vadi izpolnim le tri želje, zato bomvsakemu izmed vas izpolnil le eno.«Najprej zakriči pripravnik: »Zdaj bibil na Bahamih brez vsakršnihskrbi!« in takoj za tem izgine. Nato sejavi mladi odvetnik: »Jaz bi pa najra-je bil na Havajih z osebno maserko!«ter tudi kmalu za tem izgine. »Kaj pavi?« vpraša duh še starejšega partner-ja. »Tista dva hočem imeti v knjižnicitakoj po kosilu!«

Galanter v knjigi navede še celovrsto drugih šal, ki kažejo na še večjenapetosti med starejšimi partnerji inmlajšimi odvetniki. Pri tem avtorjaopozarja, da šale pravilno odražajovedno bolj medgeneracijsko tekmo-valno okolje. V 60. letih prejšnjegastoletja je imela namreč demografskapiramida široko bazo mladih pravni-kov in zelo ozek vrh starejših, danes –ko se je generacija babyboomerjevpostarala – pa se je okrepil vrh. Zatoti čutijo vedno večji pritisk, da seumikajo mlajšim kolegom in Galan-ter meni, da bosta obe generaciji čuti-li vedno večjo negotovost glede statu-sa in ugodnosti, ki so jih bili vajeniod prej. To pa bo botrovalo vse večjinapetosti in verjetno tudi vse bolj ci-ničnim ter agresivnim šalam.

DDeeaann ZZaaggoorraacc



RReeccee

nnzziijjee

Vkomentarju ZPP so stališča, ko-likor je bilo mogoče, med vsemiavtorji usklajena, vsi so prebrali

tudi dele, ki so jih napisali drugi. Koli-ko napora in prizadevanj je bilo vloženov komentar, pa kaže podatek, da so sena koncu pisci usklajevali še na 12 ve-čurnih razgovorih. Komentarji in stali-šča kljub temu ne morejo biti usklajenido zadnje črke. Če je prišlo do večjihrazhajanj, so zapisali večinsko stališče,posameznik pa je imel seveda vednomožnost zapisati »ločeno« oz. drugačnomnenje. Tako se je uveljavila individu-alnost posameznega avtorja, ki se kažene le v različnih slogih pisanja, temvečtudi v dolžini argumentiranja.

Dogovor avtorjev z založnikomaje, da bo druga knjiga izšla do koncaaprila, tretja pa do Dnevov slovenskihpravnikov 2006.

Prva knjiga torej vsebuje 598 straniter (začasno) pomanjkljivost stvarnegakazala nadomešča s kazalom, kjer sonaslovi členov opredeljeni z njihovovsebino. Prva knjiga namreč (še) nima

stvarnega kazala, ker bodo posameznipojmi uporabljeni tudi v komentarju kčlenom, ki bodo vsebina druge in tretjeknjige. Zato so si avtorji v kazalu dovo-lili dodati pojmovne naslove tudi k čle-nom ZPP, ki v zakonu nimajo naslova.V prid preglednosti pač. Zato prva knji-ga zajema 11 poglavij ZPP: splošne do-ločbe, temeljne določbe, pristojnost insestava sodišča, izločitev, stranke in nji-hovi zakoniti zastopniki, pooblaščenci,jezik v postopku, vloge, roki in naroki,zapisnik, odločanje in vročanje pisanjter pregled spisov.

Znano je, da ZPP obravnava vsosnov v 4-ih delih (v prvem delu so zbra-ne zgolj splošne določbe (členi 1–178),pri čemer se prva knjiga komentarja ne-kako pokriva s to zasnovo, saj vsebuje 1.knjiga komentarja ZPP člene od 1–150.

Kot poudarja eden izmed obeh re-daktorjev komentarja, je bilo novi ZPPtreba sprejeti že zaradi spremembe poli-tičnega in gospodarskega sistema v letih1990 in 1991, ki pa v bistvu vsebinsko niposegal pomembneje v ureditev našegacivilnega pravdnega postopka, kakršenje bil v veljavi po ZPP-SFRJ iz leta1976, ki ga je Republika Slovenija poosamosvojitvi vključila svoj pravni sis-tem. ZPP tako ni konceptualno nov za-kon, temveč pomeni nadaljnje oblikova-nje našega civilnega spora po zgledu ci-vilnih procesnih redov germanskih dr-žav (Nemčije in Avstrije).

Glede uporabe strokovne literatureso avtorji vključili še del hrvaške prav-ne literature, saj so civilni procesni rediv teh državah primerljivi, zasnovani naisti ali vsaj podobni kombinaciji teme-ljih načel civilnega procesnega prava teruporabljajo za uveljavitev teh načel isteali podobne in primerljive procesne in-stitute.

Seveda pa novosti, ki jih je ZPPuveljavil, niso nepomembne, saj novizakon denimo daje večji poudarek nače-lu pospešitve in koncentracije postopkain razpravnemu načelu ter na novo alidrugače ureja pomembne procesne in-stitute, kot so zlasti pravice navajanjanovih dejstev in predlaganja novih do-kazov, odgovor na tožbo, obvezno za-stopanje, poravnalni narok, možnost zauveljavitev alternativnih oblik reševanjasodnih sporov in drugo.

Nasploh velja, da mora dober ko-mentar povezovati razmišljanja pravneteorije in stališča sodne prakse. To veljaza področje materialnega civilnega pra-va, še bolj pa seveda za komentar sod-nega postopka, saj procesni zakonipravzaprav zaživijo šele s sodno prakso.Zaradi tega je teoretična podlaga uredit-ve civilnega spora mnogo bolj prikritain pride bolj do veljave le pri zakonskemurejanju posameznih institutov.

PPrraavvddnnii ppoossttooppeekk –– zzaakkoonn ss kkoommeennttaarrjjeemm ––

11.. kknnjjiiggaa ((11..––115500.. ččlleenn))mmaagg.. BBoojjaann KKuukkeecc

Šest slovenskih najvidnejših procesualistov – dr. Lojze Ude, mag. NinaBetetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, JanZobec – je konec lanskega poletja dokončalo obširen komentar zakona opravdnem postopku (ZPP, velja od 14. 7. 1999 in je bil doslej dvakrat nove-liran – novembra 2002 in januarja 2004). Zagotovo si takšno sistemsko de-lo zasluži posebno pozornost tudi odvetniških krogov,1 saj je komentar, prikaterem sta sodelovala že takratna dva avtorja, izšel po več kot 30 letih,upoštevajoč, da je bila zadnja izdaja komentarja ZPP leta 1974 (dr. LojzeUde in dr. Dragica Wedam Lukić) in seveda temeljno procesno delo prof.dr. Jožeta Juharta iz leta 1963, ki je bil prvi izdan po II. svetovni vojni. Greza zgleden primer timskega dela šestih avtorjev, katerih delo je vešče uskla-jeval ter poenotil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo, prof. dr.Lojze Ude, ki je s to knjigo (vnovič) pokazal, kako naj se izrazi timsko de-lo2 v komentarju tako temeljnega procesnega zakona, kot je ZPP, da ne bosamo zbirka avtorskih prispevkov posameznikov.

avtorji: dr. Lojze Ude, mag. NinaBetetto, dr. Aleš Galič, dr. VesnaRijavec, dr. Dragica Wedam Lu-kić, Jan Zobeczaložnika: Javno podjetje Uradni listRS d.o.o., LjubljanaGV Založba, založniško podjetjed.o.o., Ljubljana izid: avgust 2005, 598 strani

1 Kolega odvetnik dr. Plauštajner v recenziji teknjige zapiše: »Zato tistemu, ki bo kot uporabnikobčasno jemal to delo v roke, da bi z njegovo po-močjo našel konkretno rešitev za svoje potrebe,ne bo težko ugotoviti, ali je avtorjem uspelo pritina enega od naših strokovnih vrhov in se upravi-čeno sončiti v žarkih pohval.« Plauštajer K.(2005): Pravdni postopek – zakon s komentar-jem, Pravna praksa, št. 47/2005, str. 22.2 In nadalje: »Ta uspešna sinteza po načelu vsi zaenega in eden za vse daje delu posebno vrednost,knjiga ima zato dušo in vizijo.« Ibidem, str. 22.


Avtorji so se skupaj dogovorili zanotranjo zgradbo komentarja, ki ne vse-buje povzetkov, (abstraktov) sodnih od-ločb, ker menijo, da bi bil s tem komen-tar nesorazmerno obsežen, bolj ali manjpa bi v delu o sodni praksi povzemalodločbe, ki jih lahko vsak uporabniknajde v vseh popolnejših pavnoinforma-cijskih sistemih (npr. Ius–info). Pri pisa-nju se je pokazalo, da bo obseg komen-tarja tolikšen, da ga ne bo mogoče zaje-ti v eno knjigo, v predgovoru pojasnju-je dr. Ude. Dodal bi zgolj, da se zdi, daje rešitev kar pravšnja, ker gre za velikobolj do uporabnika prijazno knjigo, ki nipreobsežna.

Obravnavanje vseh stališč, mnenj,sodne prakse, strokovne literature, rele-vantnih judikatov itd., ki so jih uporab-ljali komentatorji pri svojem odličnoopravljenem delu, bi bilo preambicioz-no za ta prispevek.

KKoommeennttaarr ZZZZPP iinn ooddvveettnniiššttvvoo

Naj predstavim le nekaj povzetkov;predvsem v tistih delih komentarja ZPP,ki neposredno zadevajo odvetništvo oz.za katere sodim, da bodo odvetnike šeposebno zanimivi.

Takšen je denimo komentar k 11.členu (J. Zobec) glede hitrosti in eko-nomičnosti postopka ter še posebno vzvezi z zlorabo pravic. Pisec komen-tarja navaja, da bi bilo primer šikanira-nja odvetnikovo zatajevanje, da zastopa-na tožena stranka nima sposobnosti bitistranka, z namenom povzročiti zastara-nje terjatve zoper pravo osebo. V to ka-tegorijo spadajo še primeri, ko strankasvojo terjatev uveljavlja v številnihmanjših obrokih, čeprav nima od teganobene koristi. Zlorabe procesnih pra-vic so najpogosteje storjene z namenomzavlačevati ali oteževati postopek, karse stori denimo z izmikanjem vročit-vam, zaporednimi (prima facie neute-meljenimi) zahtevami za izločitev sod-nika ali izvedencev, predlogi za delega-cije, vlaganje, vlaganje pravnih sredstevle zaradi odlaganja pravnomočnosti itd.(str. 104).

Sankcije za zlorabo procesnih pra-vic so različne – preventivni, pa tudi re-presivni ukrepi. Ker ne gre za institut, kibi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko-pravno sfero, marveč bolj za ukrep pro-cesnega vodstva, ki ima namen zagoto-viti urejenost teka pravdnega postopka,ta pooblastila ne morejo biti sporna nitiz vidika spoštovanja človekovih pravic(po mnenju US RS in ESČP). Sporni stalahko narava in višina zagrožene kazni.3

Če zagrožene kazni dosegajo dovoljvisoko stopnjo, morajo biti zagotovljena

jamstva, ne le po 23. členu, marveč tudipo 29. členu ustave. Po stališču Ustav-nega sodišča RS (US) sistem sankcij, kije predvidel visoke denarne kazni (do1.000.000 SIT) in zaporne kazni (do100 dni zapora), ni (bil) v skladu z usta-vo. A ne zato, ker kakršnokoli kaznova-nje v okviru pravdnega postopka ne bibilo mogoče, ampak zato, ker je določiltako visoke kazni, ki so narekovalesklep, da bi šlo za odločanje o kazenskiobtožbi po 23. členu ustave in bi zatomorala biti izpolnjena vsa procesnajamstva glede kazenskega postopka.

US je zato razveljavilo določbe 11.člena o možnosti izrekanja kazni zaporain o možnosti izrekanja denarne kazni vvišini nad 300.000 SIT. Zaradi razvelja-vitve teh določb izrekanje tovrstnih kaz-ni tudi za pravne osebe, podjetnike po-sameznike in odvetnike ni več mogoče.US je pri tem poudarilo, da samo po se-bi ni nedopustno, da je zakon do odvet-nika strožji kot do stranke.

Razlog za ostrejše kaznovanje od-vetnikov je lahko v tem, da je odvetnikpravni strokovnjak, čigar naloga je (meddrugim) profesionalno zastopanjestrank pred sodiščem, in obenem delpravosodja z odgovornostjo, da pripo-more k ohranitvi ugleda sodišč in zau-panja v njihovo delo. Ta okoliščina (po-udarja jo tudi ESČP v zadevi Schepferproti Švici iz leta 1994) je nesporno po-membna in utemeljuje možnost, da jepristop do nedopustnih ravnanj odvetni-kov strožji, vendar ta vidik sodišče lah-ko upošteva že pri izrekanju kazni v raz-ponu zagroženih 300.000 SIT.4

Cilj pravdnega postopka je izdajazakonite in pravilne sodne odločbe otožbenem zahtevku. Ta cilj je konstanta,poti do njega pa variabilne, zapiše ko-mentator.

Načelo pomoči prava neveščistranki (12. člen – mag. N. Betetto) jeeno od nenapisanih načel prvega odstav-ka 6. člena EKČP (enakost orožij) inzahteva uveljavitev ustavnega načelaenakega varstva pravic iz 22. člena usta-ve ter zahteva, da mora imeti vsakastranka v postopku enako možnost zapredstavitev svojega primera itd. Prej-šnje določilo (ZPP/76) je sodišču nala-galo dolžnost, da opozori stranko, ki iznevednosti ne uporablja pravic, ki jihima po tem zakonu, katera pravdna deja-

nja lahko opravi. Čeprav se na prvi po-gled zdi, da gramatikalna razlaga12. člena ne prinaša ničesar novega, paje vprašanje kljub spremenjenemu za-konskemu besedilu še vedno aktualno.Komentatorka se zavzema za stališče, dasplošna dolžnost poučevanja zadeva leprocesne pravice. Zato je denimo izklju-čeno opozarjanje na (materialnopravni)ugovor zastaranja, ugovor pridržne pra-vice, o zamudi roka za obvestilo o napa-kah itd. Je pa po drugi strani podanamožnost procesnega pobotanja, čepravje pobotni ugovor materialni ugovorugasle pravice (311. člen OZ).

Zanimiv je tudi praktični primer,ki ga višja sodnica predstavi. Če strankana sodišče naslovi brzojavko z besedi-lom, da je »odsotna zaradi zdravljenja«,takega sporočila, po stališču sodneprakse, ni mogoče šteti za vlogo. Sodi-šče zato stranke ni dolžno pozvati, najsvoje sporočilo popravi oz. dopolni vsmislu predloga za vrnitev v prejšnjestanje. Zato je temeljno načelo pomočiprava nevešči stranki treba razlikovatiod pojma materialnega procesnega vod-stva iz 285. člena ZPP.

V razmerah vedno večjega pretoka(tudi) odvetniških storitev znotraj Evro-pe je zagotovo pomemben komentar k29. členu (dr. D. Wedam Lukić), kivsebuje splošno pravilo o mednarodnipristojnosti slovenskih sodišč za odloča-nje v pravdnem postopku. Drugače odpravil o stvarni, krajevni in funkcional-ni pristojnosti, ki nam povedo, katerosodišče v državi je pristojno za odloča-nje o zadevi, gre pri pravilih o medna-rodni pristojnosti za razmejitev pristoj-nosti med domačimi in sodišči drugihdržav. Za odvetnike so te določbe čeda-lje pomembnejše, še posebno potem, koje novela zakona o odvetništvu (ZOdv)pod določenimi pogoji omogočila tujimodvetnikom iz držav članic EU oprav-ljati dejavnost v Sloveniji (34.a–34.fčlen ZOdv).

Komentar k 87. členu (dr. A. Galič)je za odvetništvo nosilen, saj govori opooblaščencih. Pri tem razloži proble-matiko zakotnih pisačev, ki ni večopredeljena kot kaznivo dejanje, temvečzgolj kot prekršek (71.a člen ZOdv).Pravna oseba, razen odvetniške družbe,ne more biti pooblaščenec stranke vpravdi (lahko pa je pooblaščenec na ma-terialnopravnem področju – člen 74/3OZ).

Dragocena sta opozorilo komentarjaglede omiljenega odvetniškega mono-pola in razlikovanje od obveznega od-vetniškega zastopanja, ki je po ZPPuveljavljeno le glede izrednih pravnihsredstev (86. člen). Za obvezno odvet-


RReeccee

nnzziijjee

3 O tem smo slovenski odvetniki opozarjali že naDnevih slovenskih pravnikov, Portorož 1999(glej: Kukec B.: Novi pravdni postopek – stališčaslovenskih odvetnikov, Podjetje in delo, št. 6-7/1998, str. 1018–1026).4 Tako tudi odločba US RS, št. U-I 145/03, ki jeglede našega kaznovanja vsebinsko skladna sstališči slovenskih odvetnikov, predstavljenimi žepred 8 leti – glej Kukec B., ibidem, str. 1021.



RReeccee

nnzziijjee

niško zastopanje gre, kadar stranka vpostopku ne sme nastopati sama, ampakjo mora pred sodiščem zastopati odvet-nik. Za odvetniški monopol pa gre priureditvi, ko stranka v postopku sicerlahko nastopa sama, vendar sme, če seodloči, da naj jo v postopku zastopadruga oseba, za zastopanje v postopkupooblastiti le odvetnika. Vsaka odvet-niška pisarna, v kateri deluje več odvet-nikov, ni odvetniška družba v smisluZOdv in tudi ne civilna odvetniškadružba. Mogoče (in v praksi tudi pogos-to) je, da več odvetnikov posluje v istipisarni, s skupnim napisom in skupnimžigom ter celo skupnim imenom, ki nipreprosto prepis imen in priimkov vsehposameznih odvetnikov.

Postavlja pa se vprašanje, kako raz-lagati pooblastilo, v katerem je nave-deno, da se pooblašča določena odvet-niška pisarna, kar je v praksi žal po-gosto. Utemeljena je razlaga, da je vdvomu treba šteti, da so s tem posa-mezno pooblaščeni vsi odvetniki v tejpisarni. Takšna razlaga najbolj ustrezapresumirani volji stranke. V takem pri-meru stranke tudi ni mogoče siliti, dase opredeli le za enega od pooblaščen-cev. S tem v zvezi avtor poda tudi opo-zorilo glede nekakovostnega zastopa-nja (str. 377).

Dr. Galič je prispeval večji del ko-mentarja k tistim členom, ki so za od-vetništvo najbolj zanimivi in pomemb-ni. Tako ugotavlja, kako močno zgreše-na je trditev, da gre v 109. členu ZPP zainstitut, soroden nekdanjemu 133. členuKZ SFRJ, ki je bil namenjen varstvuoblastne strukture in sistema pred svo-bodo govora (kot npr. trdi dr. Berden).Svoje stališče obširno argumentira (npr.opomba 1230 na straneh 444 in 445), konavaja: »Zdi se, da po številu destruktiv-nih napadov na sodstvo in v pavšalnemizničevanju sodstva Slovenija prekaša‘stare’ članice SE […].«

Sodnik ESČP dr. B. M. Zupančičje v predavanju na US RS pred leti samnavedel, da je tudi med slovenskimi pri-tožbami, ki pridejo na ESČP, relativno(v primerjavi s pritožbami, ki prihajajoiz drugih držav) največ takih, ki grobopavšalno napadejo sodstvo (to kaže nato, da so »standardi« glede tega v Slove-niji precej nizki). Standardi so nizki tu-di, ko gre za ravnanje posameznih od-vetnikov – primer demonstrativnega od-hajanja z obravnav (to se v Angliji opre-deljuje kot šolski primer contempt ofcourt); primeri pozivanja k demonstri-ranju v prid klientu […]. Prav tako nimalo primerov pooblaščencev, ki (in zalaično stranko je tak pristop kar preprič-ljiv!) pomanjkanje strokovnih argumen-

tov raje nadomestijo z žaljivostjo inagresivnostjo.

Zato avtor ugotavlja, da žaljive vlo-ge (tako kot vsake vloge, ki se oddalju-jejo od relevantnega ali so pretirano ob-remenjene s čustvenim nabojem) obre-menjujejo sodni postopek in otežujejonjegovo izvedbo, povzročajo nevarnost,da se navedbe strank oddaljijo od tiste-ga, kar je za odločitev v sporu bistveno,predvsem tudi otežujejo zasledovanjecilja mirne rešitve spora oz. sklenitvesodne poravnave (to ZPP v 305. členuše posebej poudarja). Svoje stališčepodkrepi s sodno prakso ESČP, ki je vsodbi v zadevi Nikula proti Finski iz-recno zavrnilo argument tedanje pritož-nice, da svoboda govora odvetnika prizastopanju stranke ne bi smela biti z ni-čimer omejena. Ko gre za izjavljanjeodvetnika, je izrednega pomena tudi, dastranki lahko spoznata, da žaljiva ostri-na nastopa pred sodiščem ni dokaz ka-kovostnega zastopanja in da ne bo pri-pomogla k uspehu v pravdi. S tem pa setudi odvetnik odvrača od morebitne že-lje, da bi pred stranko želel napraviti do-ber vtis z ostrino in žaljivostjo nastopa,ne pa s kakovostjo pravnih argumentov(tega laična stranka pogosto niti ne znaoceniti).

Argument, da naj bi omejevanje go-vora odvetniku onemogočalo izpolnje-vanje njegovega poslanstva obrambepravic stranke pred sodiščem, je tudi vočitnem nasprotju s pravili in etičnimistandardi, ki so se uveljavili v avtonom-nih pravilih odvetniškega stanu, kot po-udarja US RS (77.a člen Statuta, 9., 15.,18., 43. itd. členi pravil Kodeksa odvet-niške etike itd.). Zato očitno izgubi po-men argumentacija, da prepoved žalji-vih vlog onemogoča opravljanje odvet-niškega poklica (upoštevajoč še Pripo-ročilo 2000) komiteja ministrov SvetaEvrope (str. 448).

Pojem žalitev sodišča je pravni stan-dard. Čeprav se je Ustavno sodišče RSizrecno izognilo vprašanju, ali je razlogza izključitev protipravnosti lahko vtem, da ni izkazan namen zaničevanja,pa avtor ugotavlja, da takšnih razlogovne določa posebej niti 179. člen OZ; vnasprotju s 169. členom KZ RS, kjer jeposebna opredelitev razlogov, ki izklju-čujejo protipravnost, potrebna. Če greza ustno žaljivo izjavo, podano na glav-ni obravnavi (očitno s strani odvetnika,op. p.), pa je možno kaznovanje po 304.členu ZPP, pri čemer se v opombi na-vaja, da je v Avstriji drugačna ureditev.Tam odvetnik ne more biti kaznovan,vendar pa to ne pomeni, da žaljive vlo-ge odvetnika niso sankcionirane (kaz-nuje se neposredno stranka, ki ima nato

regresni zahtevek proti odvetniku, kar jestvar njunega notranjega razmerja). Za-to kaznovanje po 109. členu ZPP ne iz-ključuje možnosti kaznovanja za kazni-vo dejanje (npr. zoper čast in dobro imepo XVIII. poglavju KZ RS).

Celotno zadnje (XI.) poglavje o vro-čanju pisanj in pregledu spisov prina-ša nekaj novosti (dr. V. Rijavec), pred-vsem, kar zadeva načina vročanja, prav-nih posledic vročanja pooblaščencu zasprejemanje pisanj, naznanitev preneha-nja pooblastila ter dveh primerov iz sod-ne prakse, glede zbirke osebnih podat-kov po ZVOP iz leta 2004 (v to se šteje-jo npr. evidenca, register, baza podat-kov) ter primer, ko je sodišče štelo, daza vročanje tožbe po ZPP zadostuje, daje v njej naveden naslov, na katerem jetoženec stalno prijavljen, ne glede na to,ali na naslovu dejansko prebiva ali ne.Zato je takšna tožba popolna in je sodi-šče ne bi smelo zavreči, kot je to storiloz izpodbijanim sklepom (str. 581).

Prva knjiga komentarja se zaključiz viri, pri čemer se navajajo uporablje-na literatura ter pravni viri (zakoni indrugi).

SSkklleepp Komentar ZPP je pomemben mej-

nik v razvoju pravne misli na področjucivilnega sodnega postopka v Slovenijiin nujno pomagalo vsem številnim ude-ležencem civilne pravde, ne le odvetni-kom, upoštevajoč pri tem, da je ZPP po-gosto predpis, na katerega se (subsidiar-no ali smiselno) sklicujejo številni drugi(procesni in materialnopravni) zakoni vSloveniji.

Gre za prvi komentar ZPP po letu1974, ki obravnava vsa teoretična inpraktična vprašanja civilnega pravdne-ga postopka. Zato gre redaktorjemadr. Lojzetu Udetu in dr. Alešu Galičuter preostalim štirim soavtorjem pri-znanje za opravljeno delo, saj si resnegapravnega dela, še posebno pa odvetniš-ke pisarne, kjer na njeni knjižni policiali v računalniku ne bi bilo tega komen-tarja, ni mogoče predstavljati.

Posebna kakovost komentarja stapovezovanje razmišljanja pravne teorijein stališč sodne prakse ter sposobnosttimskega dela in usklajevanja avtorjev oproblematiki uporabe procesnega pravain procesnih institutov, ki imajo to po-sebnost, da se je v postopku pogostotreba odzvati nemudoma. Treba je bitipripravljen na vse možne hipotetične si-tuacije v konkretnem postopku, to pa jezagotovo condictio sine qua non (uspeš-nega) odvetniškega dela.

Avtorjem iskrene čestitke!


Morda je še dodatni motiv invzpodbuda za ta prikaz pole-mika, ki se je razvila v zvezi

s knjigo na straneh Pravne prakse ko-nec lanskega leta.

V prvem delu z naslovom Splošnoo pomenu pravnega pisanja avtor pri-kaže pogled na pravno pisanje nekoč,novejši pogled in sodobni pogled nanj,pri čemer na koncu odgovori, kako na-prej.

Prikaže načela pravnega pisanja(njihov pomen ter načela pravilnosti,racionalnosti, formalnosti, enotnosti indoslednosti, jasnosti in razumljivosti,določnosti in natančnosti ter varčnosti).

V drugem delu obdela pravila zakakovostno pravno pisanje, kjer seposveti oblikovanju misli, izbiri besed,tvorjenju stavkov, učinkovitim odstav-kom in oblikovanju dokumentov.

Pomembna so pravila za izboljše-vanje sloga pravnega pisanja: s spre-jemanjem konstruktivne kritike, po-pravljanjem oz. redigiranjem besedil,iskanjem odgovorov v zvezi s slovnicoin rabo besed, prikazom piščeve inbralčeve strani, dobrim pravnim pisa-njem, ki bralcu pomaga, slabo pa ote-žuje razumevanje, avtor piše še o umi-kih v ozadje, naravnem pisanju, odveč-ni gostobesednosti, bližnjicah na računjasnosti, standardih namesto nekonven-cionalnosti in doda poanto: »ne vsiljuj-mo svojega mnenja za vsako ceno«!

V seznamu uporabljene literaturese (ločeno) prikažejo monografije,članki in razprave, jezikovni pripomo-čki, predpisi in sodne odločbe ter dru-go gradivo.

Ko je tako prikazana struktura bese-dila knjige, si ne morem kaj, da ne bi

povzel uvodne misli avtorja, ki citiraW. Strunka, ml., The Elements of Sty-le, ki pravi: »Kakovostno pisanje je na-tančno. Stavek naj ne vsebuje nepotreb-nih besed, odstavek naj ne vsebuje ne-potrebnih stavkov, iz istih razlogov, kotnaj slika ne vsebuje nepotrebnih potezin tudi stroj ne nepotrebnih delov. To nezahteva, da so vsi stavki pisca kratki alida se pisec izogne vsem detajlom inosebke obravnava le v osnutku, temvečda vsaka beseda nekaj pove« (str. 9).

Naj zgolj izluščim nekaj zrn, kizadevajo odvetništvo.

Zato je dragocena osebna izkušnjaavtorja, ko opisuje, kako je kot študentmagistrskega študija na pravni fakulte-ti univerze v Georgetownu v Washing-tonu, D. C., imel možnost obiskovatipredmet z naslovom Legal Researchand Writing, ki so ga študenti posluša-li dve uri na teden in je štel dve kredititočki. Pri pravnem raziskovanju so mo-rali študenti v knjižnici iskati ustreznepravne vire, pri pravnem pisanju pa somorali večinoma sestavljati pravna be-sedila oz. pravne memorandume. No-silka predmeta je bila odvetnica iz veli-ke washingtonske pravne pisarne, ki jenapisano popravljala oz. lektorirala terpopravke komentirala. Zato so osebneizkušnje avtorja glede sodobnih pogle-dov na pravno pisanje še posebno dra-gocene, pri tem pa je res, da podaja(zgolj) anglosaški pristop. Američaniupoštevajo v pravni stroki splošno spo-znanje, da je kdo bolj talentiran pravniraziskovalec in pisec, drugi pa boljšipravni govorec. Tako so že davno veli-ke pravne pisarne (Law firms) uvedlerazlikovanje med tema dvema profilo-ma. Na eni strani so v odvetniških

družbah t. i. raziskovalci in pisci prav-nih memorandumov (researches &writers) ter na drugi tisti, ki zagovarja-jo stranke na ustnih obravnavah na so-diščih (litigators).

Avtor še pove, da je takšen (neaka-demski) način urjenja v pravnem pisa-nju že na začetku izobraževanja prav-nikov v anglosaškem svetu. Od cehov-skih (navadno odvetniških) združenj jeprevzet tudi s strani pravnih fakultet(law schools) v ZDA in schools of lawali faculties of law v Veliki Britaniji ternjenih kolonijah. Predmeti pravnegapisanja njenih nekdanjih kolonijah (le-gal writing) na pravnih fakultetah sovečinoma značilni za anglosaški svetin se pojavljajo v najrazličnejših obli-kah in kombinacijah, tudi z učenjemdrugih metod in bolj praktičnih spret-nosti (str. 22–25).

Vse pozornosti je vredno avtorjevospraševanje, kje bi bile možnosti zaspremembe, ki bi izboljšale možnostiza kakovostni dvig ravni pravnegapisanja v Sloveniji. Še pred nekaj letiso na ljubljanski, tedaj še edini pravnifakulteti obstajali večinoma ustni izpi-ti, po sistemu »treh vprašanj«. Ti so bi-li izraz tedaj še splošnega pravniškegaprepričanja, da mora znati pravnikpredvsem govoriti. To je bilo že takratnekako skregano z dejanskim dogaja-njem na sodiščih, na katerih je prevla-doval pisni postopek, saj je postopek –v smislu materialnoprocesnega vodstva– vodil sodnik na podlagi listin v spisu,stranke in njihovi zastopniki pa so lah-


RReeccee

nnzziijjee

dr. Marko Novak:

UUvvoodd vv pprraavvnnoo ppiissaannjjee mmaagg.. BBoojjaann KKuukkeecc

avtor: doc. dr. Marko Novakzaložnik: GV Izobraževanje, d.o.o.,Ljubljana 2005, 187 strani

Kdor redno sledi novostim s področja strokovnih prispevkov v sloven-skem pravnem okolju, mu avtor naslovne knjige zagotovo ni neznan. Vsajtistim ne, ki že več let spremljamo redne prispevke sodelavca revije Pravnapraksa, v katerih avtor pripravlja terminološke kotičke, v katerih se ukvarjapredvsem z angleško pravno terminologijo, v povezavi s teorijo in filozofi-jo prava. Zato je predstavljena knjiga nedvomno vredna pozornosti tudi vodvetniških krogih, še zlasti gre za dobrodošel priročnik mlajšim kolegom,pa tudi tistim, ki se pri vsakdanjem odvetniškem delu srečujemo s pisanjempravnih vsebin. Pa tudi takšnim, ki smo se kdaj že lotili pisanja priročnikov,bo knjiga dobrodošla in nikakor ne odveč.


ko postavljali vprašanja in imeli kratekzaključni govor. Torej precej drugačekot v porotnem sistemu, v katerem lah-ko verbalne spretnosti odvetnikov in to-žilcev bistveno vplivajo na potek pos-topka. Toda tudi glede te vrste sojenjasmo ugotovili, da prihaja v poštev leredko, in je tudi v anglosaškem delusveta večina pravnikovega dela v pisniobliki, pojasnjuje avtor.

Slika glede ravni pravnega pisanjaje gotovo boljša, više ko gremo v sod-niški hirearhiji, ugotovi pisec o prav-nem pisanju pri nas. Tako denimoUstavno sodišče RS posveča posebnoskrb jezikovni plati svojih odločb insklepov, saj se jezikovno pregledujejoplenarne in tudi senatne odločitve. Od-ločbe in sklepe, ki jih objavi Uradni listRS, jezikovno pregleda lektor sloven-skega jezika, ki je v pogodbenem raz-merju z US.

Zato je tudi za odvetnika dragocenostališče avtorja, da bi lahko celo zdru-žili oba fakultetna predmeta v enega,denimo v »retoriko s temelji pravnegapisanja«, in ga naredili za obveznega.Toda zdi se, da bi študenti potrebovališe dodatne praktične ure pisanja, iska-nja po virih itd. (str. 30).

Ni kaj, avtor je očitno zadel žeblji-co na glavico, saj v odvetniških pisar-nah ugotavljamo, da bi pravni fakultetimorali tem vsebinam izobraževanja inusposabljanja posvečati več pozornosti.

SSkklleeppNaj v sklepu zgolj omenim, da je

knjiga spodbudila kritiko v PP št.48/2005, ki jo je napisala Nina Novak,mlada raziskovalka na Oddelku za slo-venistiko Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani, ter avtorjev odziv nanjo vPP št. 49-50/2005, glede katerih bomo(verjetno) doživeli še kakšno polemi-čno razpravo.

Moje mnenje je, da se kritične pri-pombe zgolj v manjšem delu nanašajona vsebino priročnika, saj je tovrstnopisanje posebna »tlaka«, upoštevajoč,da je avtor vedno razpet med dvemapoloma; to je med razumljivostjo (pri-ročniškemu) bralcu, ki mu je knjiga na-menjena, in med vso preostalo strokov-no (pravno) ali (jezikovno) javnostjo. Spodobnimi vprašanji in dilemami semse sam ukvarjal, ko sem pisal pravniš-ke priročnike za širšo (laično) javnost.Končne sodbe o utemeljenosti kritik siv tej fazi ne upam izreči, počakali bo-mo na rezultate polemike.

Že danes pa lahko zapišem, brezkakršnegakoli dvoma, da je v novejšipravni teoriji in praksi krajših strokov-

nih prispevkov v slovenski pravni pu-blicistiki primanjkovalo, zato je priču-joči priročnik za slovensko pravno zna-nost (predvsem) za prakso novost in jenadvse dobrodošel. Ne zgolj zato, kerimajo tovrstne publikacije v tujini,zlasti v anglosaškem svetu, že nekajtradicije, temveč tudi zato, ker jo je na-pisal avtor, ki si je doslej nabral že pre-cej izkušenj pri vprašanjih, ki se jih lo-teva v tem priročniku. Nenazadnje todokazujejo njegovi dosedanji strokovniprispevki s področja ustavnega prava inteorije prava, objavljeni v številnihpravnih ter drugih družboslovnih revi-jah, doma in v tujini. Poleg tega je av-tor sodni tolmač in eden redkih sloven-skih specialistov za angleško pravnoterminologijo ter član stalne skupineprevajalcev pri Državnem zboru RS.Njegova skrb za angleške prevode od-ločb Ustavnega sodišča RS, njihovourejanje in spremljanje najnovejših do-gajanj na tem področju niso zanemar-ljivi. Prepričujejo njegovi jezikovni ko-tički v reviji Pravna praksa, ki so vsem,tudi odvetnikom, koristen vir informa-cij, še posebno tistim, ki se ukvarjamoz zastopanjem pred mednarodnimi so-dišči oz. tribunali.

Zato je treba, z dobrohotno naklo-njenostjo, pohvaliti prizadevanje avtor-ja, da se je lotil doslej tabule rase slo-venskega pravnojezikovnega pisanja,ter spoštovati in ceniti njegovo prizade-vanje za razumljivost, ki je gotovo biloeden izmed motivov, ki je pripomogelk odločitvi za tovrstno pisanje.

Ne da bi se spuščal v vsebinskooceno kritičnih pripomb ob knjigi innasprotnih ugovorov, lahko v informa-cijo bralcu zgolj povzamem, kaj o pri-ročniku meni denimo prof. dr. ArneMavčič iz Ustavnega sodišča RS, ki jena zadnji strani priročnika zapisal:»Prepričan sem, da bo tudi ta priroč-nik koristen pripomoček za ustvarjalcepravnih besedil, kajti jasno in pravil-no pravno pisanje pomaga pri raz-umevanju prava, hkrati pa pripomoreh krepitvi pravne varnosti in pravnegareda.«

In še predsednik Vrhovnega sodi-šča RS Franc Testen: »Priročnik, kismo ga morali kar predolgo čakati.Navdušuje z visoko strokovno ravnjo inhkrati ohranja preglednost, nazornostin praktično uporabnost. Koristno inzanimivo branje, pa tudi pripomočekvsem pišočim, ne samo pravnikom.«

Skratka, iskrene čestitke avtorju.


RReeccee

nnzziijjee

SSttaattiissttiikkaa

Iz odvetniškega imenika – stanje 9. decembra 2005

1.036 odvetnikov, 138 kandidatov, 338 pripravnikov, 40 odvetniškihdružb in dve civilni odvetniški družbi

OOddvveettnniiccee//kkii ● vpisanih 1.036 – med njimi 664 odvetnikov in 372 odvetnic ● v obdobju od 1. 10. do 9. 12. 2005 se je vpisalo 11 odvetnikov – 4 odvetni-

ki, 7 odvetnic● izbrisali pa trije – 2 odvetnika, 1 odvetnica

OOddvveettnniišškkee//ii kkaannddiiddaattkkee//ttii ● vpisanih 138 – 60 kandidatov in 78 kandidatk● v obdobju od 1. 10. do 9. 12. 2005 se je vpisalo 9 – med njimi 6 kandidatovin 3 kandidatke ● izbrisalo pa 10 – 3 kandidati in 7 kandidatk

OOddvveettnniišškkee//ii pprriipprraavvnniiccee//kkii ● vpisanih 338 – med njimi 111 pripravnikov in 227 pripravnic ● v obdobju od 1. 10. do 9. 12. 2005 se je vpisalo 34 – 14 pripravnikov, 20pripravnic● izbrisalo pa 11 – 5 pripravnikov, 6 pripravnic

OOddvveettnniišškkee ddrruužžbbee ● na seji 6. 12. 2005 je upravni odbor OZS dal soglasje k ustanovitvi:

– Odvetniška družba Marčič o.p., d.n.o., Meškova ulica 20, Slovenj Gradec● aktivno posluje 40 odvetniških družb in dve civilni odvetniški družbi


11.. V. V., ki je po odstavitvi s funk-cije tožilca začel delati kot odvetnik, jepo razkritju tega primera izjavil: »Ovsem tem ne vem nič in nočem komen-tirati vsebine zahteve, dokler je ne vi-dim na lastne oči.« V predlogu zauvedbo preiskave navajajo konkretneprimere in dokaze. Ta primer bo pravgotovo sprožil tudi druge primere, sajse ve, da so številni sodniki in tožilcipovezani z odvetniki in da si z njimirazdelijo denar, ki ga izsilijo od ljudi,osumljenih raznih kaznivih dejanj.

Branko Jokič, Delo, 3. 10. 2005,str. 24, v poročilu »Korumpirano pra-vosodje – črnogorska afera«

22.. Obramba je napovedala pritož-bo na rusko vrhovno sodišče in ESČP.Glavnemu odvetniku H. KanadčanuR. A. so ruske oblasti preklicale vizumin mu ukazale, naj zapusti državo. Gle-de ruskih odvetnikov H. pa je predstav-nik državnega tožilstva napovedaluvedbo postopka za odvzem njihovihodvetniških licenc, češ da uporabljajometode, ki mejijo na kriminal.

Dean Zagorac, Pravna praksa, št.38/2005, 6. 10. 2005, str. 29

33.. Š. je na vprašanje o tem, ali na-merava predlagati znižanje tarif, ob no-tarskih tudi za odvetnike, pojasnil, daima ministrstvo tu manj pristojnosti kotpri notariatu: »Razmišljamo o tem, dabi nekoliko modificiriali odvetniško ta-rifo. Ta je zdaj strukturirana tako, da soodvetniki plačani za vsak korak, zavsako vlogo.« To pa je po njegovemprepričanju krivo tudi za podaljševanjesodnih postopkov in s tem za poznejšisprejem sodnih odločb.

Boštjan Koritnik, Pravna praksa,št. 39-40/2005, 14. 10. 2005, str. 33

44.. M. S. je dejal, da se Odvetniškazbornica ne strinja z varuhovo ugotovi-tvijo, da so disciplinski postopki zbor-nice neučinkoviti. Disciplinske komisi-je tekoče obravnavajo zahteve disci-plinskih tožilcev. Več kot 90 odstotkovprijav se nanaša na manjše kršitve.

Matjaž Albreht, Delo, 6. 10. 2005,str. 2, v članku »Politika ni pomirjala,ampak prilivala olje na ogenj«

55.. F. Lukenda je v resnici heroj, kije naredil več za pravno državo kot vsipravosodni ministri doslej, s častno iz-jemo L. Š. …

Bernard Nežmah, Mladina, 17. 10.2005, str. 18, v rubriki Pamflet »F. Lu-kenda – pravo pod Slovenci«

66.. Odvetnik A. Z. je že druga žr-tev med zagovorniki obtožencev naprocesu proti nekdanjemu iraškemudiktatorju. Skupina oboroženih ne-znancev je 20. 10. 2005 ustrelila odvet-nika S. A. D.

agencijska vest, Dnevnik, 9. 11.2005, str. 6, z naslovom »Nova smrtmed odvetniki«

77.. L. Š. se je sestal s predsednikomOZS M. K. Seznanil ga je z okvirnimnačrtom odprave sodnih zaostankov do31. 12. 2010 in ga prosil za predloge inodgovor na vprašanje, kakšno vlogobodo pri odpravi sodnih zaostankovimeli odvetniki. Minister je K. seznaniltudi s predlogi sprememb odvetnišketarife in pavšalnega obračuna na zadevopo zgledu prakse, ki se je uveljavila vNemčiji. V skladu s temi spremembamiodvetniki ne bi bili več plačani po posa-meznih procesnih dejanjih in vlogah,kot so zdaj, ampak po pavšalu. MinisterŠ. je predsedniku OZS dal tudi predlo-ge za zmanjševanje stroškov BPP, in totako, da pravica tistim, ki so do njeupravičeni, ne bi bila okrnjena. Odvet-nikom je predstavil predlog za podalj-šanje obravnav v popoldanski čas inpredlagal združevanje odvetniških pi-sarn zato, da bi se lahko posamezni od-vetniki specializirali za posamezna po-dročja in zagotavljali nemoteno delo zastranke. M. K. je ocenil, da do leta 2010sodnih zaostankov ne bo mogoče od-praviti v celoti, lahko pa bi jih zmanjša-li do obvladljivih številk. Opozoril je,da niso vsa sodišča v enakem položaju.Zaostanki so kritični predvsem pri veli-kih sodiščih in odvetniki so zainteresi-rani za njihovo odpravo.

Majda Vukelič, Delo, 17. 11. 2005,str. 2, v članku »Brez sodniških izku-šenj in učinkovitega vodenja sodišč«

88.. Minister je že večkrat poudaril,da bi rad pri obračunavanju odvetnišketarife uporabil prakso iz Nemčije.Medtem ko so pri nas odvetniki plača-ni po posameznih procesnih dejanjih invlogah, so nemški odvetniki plačanipavšalno za posamezno zadevo, pojas-njuje minister. »Prenašanje zgolj posa-meznih segmentov ne povzroči tistihučinkov, ki bi si jih kdo želel,« je stali-

šče OZS predstavil K. OZS bo zdaj mi-nistrstvu posredovala sisteme odvetniš-kih tarif iz različnih evropskih držav.K. je pri tem prepričan, da bodo ob mo-rebitnem spreminjanju tarif našli zado-voljivo rešitev tako za odvetnike kot zaministrstvo in stranke. Poudariti pa jetreba, da ima ministrstvo pri spremi-njanju odvetniške tarife precej manjpristojnosti kot glede notarjev.

S. T., Dnevnik, 17. 11. 2005, str. 2,v članku »Se bo po notarjih Šturm spo-padel še z odvetniki?«

99.. Schröeder je približno hkrati zodločitvijo, da ne bo sodeloval v vladiA. Merkel, sporočil, da se bo posvetilodvetništvu.

N. N., Dnevnik, 19. 11. 2005, str.32, v novici »Če ne bo vladal, bo paslikal«

1100.. Na očitek deželnega glavarjaJ. Haiderja, da za pritožbo NSKS naESČP stojijo odvetniki, ki »kujejo do-biček iz podžiganja konfliktov«, in dagre pri njih za špekulante«, se je odzvalR. V., podpredsednik NSKS. Sporočilje, da je pisarna G & P za vse doseda-nje pritožbe glede dvojezične topogra-fije zaračunala »točno 2.143,85 EUR«,medtem ko so bili izdatki za številnevožnje na Dunaj in kopije »znatno viš-ji, kar lahko preveri tudi koroška odvet-niška zbornica«.

Dnevnik, 21. 10. 2005, str. 71111.. Pri odvetnikih pa je treba za

prvi obisk plačati 10.000 tolarjev. ... Priodvetnikih se gibljejo odvetniške na-grade od 10 do 15 odstotkov. Mi imamotudi brezplačno telefonsko številko, nakateri dobite brezplačne informacije ovašem primeru. … Novo, novo, novo –prvi v Sloveniji. Z letom 2005 vampodjetje Poravnava, d.o.o., ponujabrezplačno pravno svetovanje tudi navašem domu po vsej Sloveniji. Zaobisk našega strokovnjaka na vašemdomu pokličite brezplačno številko …

Dobro jutro, Poravnava d.o.o. –odgovarja, 3. 12. 2005, str. 5

1122.. Tretje vprašanje, ki se mi za-stavlja, je, ali je prav, da za merilo žalji-vosti pisanja nekega pisatelja vzamemonajbolj konservativno katoliško vaškookolje, kjer spolnost očitno še velja zaumazano in nespodobno. ... Končno – voči bodejo stroge sankcije, ki jih je pi-sateljici izreklo sodišče. Prepoved pro-


MMeedd

iijjii oo

ooddvv

eettnnii

ššttvvuu OOdd kkaakkoovvoossttii iinn iinntteerreessaa ddoommaaččiihh

ooddvveettnniikkoovv jjee ooddvviissnnoo,, kkoolliikkoo bboopprriittoožžbb nnaa EESSČČPP


daje vseh izvodov njene sporne knjigeneprijetno spominja na čas sežiganjaknjig, cenzure in najbolj grobega zatira-nja svobode umetniškega izražanja. Nespomnim se, da bi bilo sodišče v drugihpodobnih razvpitih primerih odločilo,da se prepove prodaja knjig. Tako pomojih podatkih ni bilo odločeno niti vzadevi P. niti v zadevi novinarja S. N.,ki je pisal o prostozidarjih. Za obe za-devi pa je značilno, da sta pisatelj oz.novinar izgubila spor pred rednim sodi-ščem. Ustavno sodišče, ki je pri nas nanajvišji stopnji odločalo o varstvu člo-vekovih pravic, pa je ugotovilo, da ima-ta pisca prav. To po eni strani kaže navečjo konservativnost rednih sodišč vrazmerju do ustavnega sodišča pri nas,po drugi strani pa kaže na resno mož-nost toženke – pisateljice, da v nadalje-vanju postopka s pravnimi sredstvi do-seže spremembo sporne sodbe.

Odvetnik Rok Čeferin, Dnevnik, 3.12. 2005, str. 39, »Mnenje o primeruSmolnikar«

1133.. Ni sprejemljivo, da ljudje ča-kajo na vpis v zemljiško knjigo od šestdo sedem let in na izvršbo osem let pokončanem postopku, je na včerajšnjiokrogli mizi o koncu izbora najvpliv-nejših pravnikov v letu 2005 poudarilodvetnik M. S.

Boštjan Koritnik, Delo, 7. 12.2005, str. 2, v članku »Pavliha pravnikleta; tudi o reformah«

1144.. Popolna prepoved oglaševa-nja odvetniške dejavnosti bo veljala šenajveč pol leta. Toliko časa je določiloustavno sodišče državnemu zboru, da vzakonu o odvetništvu (21. člen) odpra-vi določilo, ki je v neskladju z ustavo.Pobudo za presojo uredbe o uvedbi inuporabi standardne klasifikacije dejav-nosti (izvedbeni akt ZOdv) so vložiliposamezni odvetniki v prepričanju, dajih popolna prepoved reklamiranja nji-hove dejavnosti postavlja v neenak po-ložaj z gospodarskimi družbami, kiopravljajo enako dejavnost, in jim tudiprotiustavno omejuje pridobitno dejav-nost in omogoča nelojalno konkurenco… Popolna prepoved reklamiranja de-javnosti odvetnikov je po presoji ustav-nih sodnikov prekomeren poseg v pra-vico do svobode gospodarske pobude.ZOdv za opravljanje tega poklica že ta-ko določa številne zahteve, s katerimise zagotavljata strokovnost in etičnostodvetniškega dela, kar je tudi glavnirazlog za prepoved oglaševanja njihovedejavnosti. … US dodaja, da bi bilo po-vsem prosto reklamiranje odvetništva vneskladju z njegovo družbeno vlogo.Natančno določena pravila reklamira-nja pa bi koristila tako javnosti (mož-nost izbire) kot odvetnikom (možnostprestavljanja dejavnosti).

Jana Taškar, Delo, 9. 12. 2005, str.2, v članku »Odvetniki se bodo lahkoreklamirali«

1155.. Odvetniki so tako čez noč do-bili nekakšno konkurenco, ki je svojestranke lahko pridobivala tudi s po-močjo letakov ter radijskih in televizij-skih oglasov. Na pobudo odvetnikov izCelja je US odločilo, da so določbe za-kona, ki prepoveduje oglaševanje od-vetnikom, neskladne z ustavo. Ker pabi popolna odprava te sporne zakonskedoločbe na trgu povzročila kaos, sosodniki zakonodajalcu raje naložili, najneskladje odpravi v pol leta. Ustavnisodniki menijo, da predstavlja popolnaprepoved oglaševanja čezmeren posegv ustavno pravico o svobodni gospo-darski pobudi … V OZS odločitev USše preučujejo in je zato predsednik M.K. ni mogel komentirati. Podobno kotUS se tudi v OZS ne zavzemajo za po-polno odpravo prepovedi oglaševanja,ampak za zakonsko določene omejitve.V zbornici posebej poudarjajo, da pro-sto oglaševanje odvetnikove dejavnostini mogoče nikjer v Evropi. Omejitevoglaševanja, kot jo predlaga US, bi na-mreč lahko preprečila, da bi pri nas za-vladal ameriški model, kjer odvetnikiprežijo na stranke že pred urgentnimibloki in zapori … Pobudniki ustavnepresoje so zahtevali tudi razveljavitevzakonske določbe, da odvetniki ne mo-rejo imeti podružnice drugje v Sloveni-ji. Pobuda pa je bila po mnenju ustav-nih sodnikov v tem delu nepopolna inso jo zato zavrnili kot neutemeljeno.

Samo Trtnik, Dnevnik, 9. 12.2005, str. 4, v članku »Morda bodo od-vetniki vabili kar s plakatov«

1166.. Vpr.: Slovenci smo glede naštevilo prebivalcev rekorderji po številu

vloženih tožb. Te se večinoma, kot žerečeno, nanašajo na prepočasno sojenje.Do danes pa je slovenska država izgubi-la štiri primere. Lahko rečemo, da smodržava, ki najbolj krši človekove pravicein ima tudi največ tožb na ESČP?

Odg.: Absolutno ne. Zato, ker jevprašanje, koliko in kake vloge bodo izdoločene države na Evropskem sodi-šču, odvisno od kakovosti in interesadomačih odvetnikov. Evropsko sodiščese ukvarja samo s tistimi tožniki, ki sona domačih sodiščih dokončno izgubi-li. Pričakovanja prosilcev pa so veliko-krat prevelika.

Vpr.: Na sodišče prihaja vedno večprošenj, samo lani so jih dobili 45.000,sprejmejo pa jih manj kot deset odstot-kov.

Odg.: To gotovo kaže najmanj naeno stvar, namreč, na pomanjkanje za-upanja v notranji pravni sistem. Če imaSlovenija največji pripad zadev na pre-bivalca med vsemi 45 članicami v EU,potem to gotovo nekaj pove. O tem,kakšen odnos ima povprečen Slovenecdo slovenskega pravosodja.

Sodnik ESČP prof. dr. B. M. Zu-pančič na vprašanja novinarke TjašeSlokar ob dnevu človekovih pravic.,Pop tv, 24 ur, 10. 12. 2005

1177.. »Primer Lukenda je nakazalsmernice,« pravi odvetnik. Do pred-stavljenega ministrovega programa zaodpravo sodnih zaostankov pa je neko-liko zadržan. »Potrebovali bi zagotovi-la pravosodnih organov, da zaostankeskrajšamo na hitro, in ne šele do leta2010.« Po njegovem mnenju bi namrečznosno število zaostankov dosegli vdveh letih. »Če bi manj govorili in večdelali,« je bil oster V.


MMeedd

iijjii oo

ooddvv

eettnnii

ššttvvuu

11997766––22000066:: 3300 lleett VVSSLL ŠŠDD PPRRAAVVNNIIKK

ŠPORTNO DRUŠTVO PRAVNIK bo v petek, 2277.. 11.. 22000066,, v Kranjski Gori že 30. leto

organiziralo

odprto prvenstvo v veleslalomu Sporoči *ime in *priimek ter *kontaktni naslov in

*letnico rojstva (le moški seveda) na e-pošto: [email protected] po pošti na naslov:

Športno društvo Pravnik, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, s pripisom: za veleslalom.

Prijavnina je 2000 SIT (plačilo vsak petek od 9.00 do 12.00 pri Jasmini

v sobi 246a, Tavčarjeva 9, Lj.).


Samo Trtnik, Dnevnik, 13. 12.2005, v intervjuju z odvetnikom Bran-kom Vrstovškom: »Dve leti bi bili do-volj«

1188.. »Opozorili US in ESČP staresni in zato ne moremo več govoriti ozmanjševanju, ampak o odpravi sodnihzaostankov,« je dejal minister za pravo-sodje L. Š. ...

M. K. – predsednik OZS: »Sodnikibi morali imeti več razprav. Zmanjšatibi se morala sodna pristojnost, tako dase ne bi vsaka stvar končala na sodišču.Sodišče naj bi se dejansko ukvarjalo ssojenjem, ne pa z vsem drugim.«

Samo Trtnik, Dnevnik, 13. 12.2005, str. 2, »S projektom Lukenda nadsodne zaostanke«

1199.. Projekt Lukenda utegne spod-buditi s sodbami nezadovoljne držav-ljane, da se bodo postavili v vrsto predsodiščem v Strasbourgu.

Miča Vipotnik, 14. 12. 2005, str. 3,v komentarju »Šturmova pravljica«

2200.. Načrt za odpravo sodnih zaos-tankov do konca leta 2010, imenovanprojekt Lukenda, ima v pravosodju na-čelno podporo, kot je pokazala javnarazprava na Pravni fakulteti v Ljublja-ni, a so predstavniki pravosodne vejeoblasti opozarjali tudi, da to ni prvitakšen projekt. ... Javna razprava jeprojektu zmanjševanja sodnih zaostan-kov pokazala načelno, ne pa brezglavopodporo. ... »Na zahodu nič novega,«je svoj nastop začel odvetnik J. I. …»Sodniki delajo dobro in kakovost delani slaba,« je večno vprašanje o sodniš-kem delu načel predsednik Sodnegasveta P. H. S tem je posredno izzvalodvetnike, ki so zatrjevali ravno na-sprotno. »Če je sodnik dovolj priprav-ljen, lahko skrajša postopek,« je dejalpredsednik OZS M. K. in zavrnil govo-rice, da so za zaostanke krivi odvetniki.

Samo Trtnik, Dnevnik, 14. 12.2005, str. 3, v članku »Skrivnost uspeš-nega boja je v plačah«

2211.. Kaj lahko sodniki še naredijo,bodo povedali v programih za odpravosodnih zaostankov, ki jih morajo posa-mezna sodišča pripraviti do konca ja-nuarja 2006. Toda zato bodo izstavilitudi račun, pravi T., saj brez dodatnegadenarja in novih zaposlitev ne bo šlo.Prav tako je dejstvo, da sodniška služ-ba za ljudi ni privlačna. T. je to pona-zoril z dvema primeroma. Na VS soimeli že tri neuspešne razpise za stro-kovnega sodelavca. Okrožno sodiščena Ptuju pa tudi po devetih poizkusihše nima zasedenega mesta okrožnegasodnika, saj se zanj nihče ne poteguje.

M. V., Delo, 14. 12. 2004, str. 2, včlanku »Brez denarja in ljudi zaostan-ki ne bodo skopneli«



MMeedd

iijjii oo

ooddvv

eettnnii

ššttvvuu IIzz aarrhhiivvaa

OOddvveettnniišškkee zzbboorrnniiccee SSlloovveenniijjeePPrreebbiirraa iinn iizzbbiirraa:: ddrr.. PPeetteerr ČČeeffeerriinn

OOddvveettnniišškkaa zzbboorrnniiccaa vv lleettiihh 11997722––11997733Dne 31. maja 1973 je bilo vpisanih v imeniku odvetnikov 237 odvetnikov

in le devet odvetniških pripravnikov. V tem času je bil sprejet republiški zakon o odvetništvu in drugi pravni po-

moči, za katerega v zbornici ugotavljajo, da »zakonodajno povsem zadovolji-vo rešuje vsa osnovna vprašanja poslovanja in delovanja odvetništva kot samo-stojne družbene službe«.

Na podlagi tega zakona so bili sprejeti tudi vsi samoupravni zbornični ak-ti, dotedanji »odvetniški kolektivi« pa se preoblikujejo v območne zbore odvet-nikov. Ti so izvolili svoje upravne odbore in komisije ter sprejeli programe de-la. V zbornici ugotavljajo, da »je njihova ustanovitev velikega pomena za so-delovanje vseh odvetnikov pri reševanju problemov, s katerimi se odvetniki sre-čujemo«.

Sicer pa v zbornici ugotavljajo, da vladajo v odvetništvu neurejene materi-alne razmere, kar ima za posledico tudi to, da »novi odvetniki prihajajo v od-vetništvo potem, ko so bili več let v delovnem razmerju, nekaj pa je tudi upo-kojencev; med njimi je vse manj mladih, tako da ugotavljamo precej neugodnostarostno strukturo odvetnikov«.

Posamezni zbornični funkcionarji so tudi v tem obdobju aktivno sodelova-li v posameznih organih in institucijah. Rudi Šelih je bil član Komisije za pra-vosodje Skupščine SR Slovenije, Mitja Stupan je sodeloval v Komisiji za kad-rovske potrebe Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, VladimirKreč je bil član Fakultetnega sveta Pravne fakultete, Ivan Japelj pa je sodelo-val v komisiji za pripravo zakona o javnem pravobranilstvu.

Ustavno sodišče je povabilo predstavnike zbornice k sodelovanju pri obrav-navi problemov ustavnosti in zakonitosti, zbornica pa je na povabilo Sodniške-ga društva dala tudi svoje pripombe k predlogu kodeksa sodniške etike.

Člani OZS so nadalje sodelovali z Zvezo društev pravnikov in pri izdajanjurevije Pravnik.

Poleg tega so odvetniki sodelovali tudi kot izpraševalci pri izpitnih komisi-jah za pravosodni izpit.

Po sklepu zadnje redne skupščine OZS je OZS poslala avstrijskemu gene-ralnemu konzulatu v Ljubljani protestno noto »proti šovinističnim in teroristič-nim izpadom proti Slovencem na Koroškem«.

Zaradi ponavljajočih se omalovaževalnih člankov o odvetnikih v dnevnemčasopisju pa je OZS tudi pisno posredovala pri glavnem uredniku Dela, da bise »v bodoče v časopisju opustila nepotrebna omemba odvetnikov z omalova-ževalnim prizvokom«.

SS mm ee šš nn ii cc ee ::

✽ V začetku februarja gre Alberto na pošto in v kotu opazigospoda, ki ima pred seboj cel kup voščilnic za valentinovo(dan zaljubljencev). Vsako poškropi z dobro dozo parfuma injo vstavi v kuverto. Alberto ga radovedno vpraša, kaj počenja.Gospod mu odgovori: »Pošiljam tisoč voščilnic za valentinovo spodpisom. Ugani, kdo sem.«»In zakaj to delate?« Odgovor: »Po poklicu sem odvetnik, sicer specialist zazakonske razveze.«

((ddrr.. KKaarrlloo PPrriimmoožžiičč))



IIzz ss

ooddnnee

ddvvoo

rraannee

Za Celje je bilo sojenje morilcunekaj posebnega. Sodišče jeutripalo v pričakovanju, varnost-

nik si je posebej skrbno zlikal unifor-mo in se ostrigel skoraj na krtačko, no-vinarji so nestrpno upirali poglede pro-ti stopnišču, po katerem bodo paznikipripeljali vklenjenega Tomaža Podvi-na. Kamermani komercialnih televizijso preverjali svoje aparature in snemalihodnike z odvetniki, tožilci in sodnica-mi (moški sodniki so postali v Celjuprecej občutna manjšina), da bi biliposnetki lahko podlaga za morebitnedaljše prispevke reporterjev. Naučili sose že, da bo osumljeni v nekaj sekun-dah pobegnil iz dosega kamer in sevarno skril v sodni dvorani, kamorpredsednik senata novinarjem ni dovo-lil vstopa.

Nalašč sem zamujal.Nisem se bal novinarjev, saj so me

dobro poznali, niti mi niso bili nadlež-ni v usta uperjeni mikrofoni. Če nisihotel povedati ničesar, te navsezadnjenihče ni mogel prisiliti k nasprotnemu.

S Tomažem sem govoril skoraj vsakdan in prav nobene potrebe nisem vi-del, da bi stranko spremljal na poti dosodne dvorane.

Pred očmi sem videl zaskrbljeni,bledi obraz z neizrazitimi rjavimi oč-mi, komaj opaznimi pegami, ki so seskrivale v rdečici, nepočesane, na vsestrani begajoče rahlo kodrave, rjave la-se. Skrival bo vklenjene dlani, da bi sene videlo bleščečega nerjavečega žele-za, želel si bo, da bi bil svetlobna letaoddaljen od vsega tega zanimanja, ki seje zažiralo vanj in ga cefralo na kosce.

Tomaž Podvin ni bil vajen preživ-ljati dni v priporu, ozek prostor z rešet-kami na oknu ga je utesnjeval, komaj-da je premagoval klavstrofobične ob-čutke v prsih, vsakih nekaj minut jegloboko potegnil zrak vase, kakor bi sebal zadušitve. Star je bil komaj petin-dvajset let, brez poklica, poskušal je zgimnazijo, vendar je ni končal, ker munikoli ni uspelo opraviti matematike,ne med letom ne na popravnem izpitukonec tretjega letnika. Mama mu jepriskrbela službo v družbi Leonard,d.o.o., kjer je opravljal v glavnem ku-rirska dela. Tu je srečal Sonjo Lipec, ki

je vodila prodajno službo in je bila tu-di prokuristka.

Sonje Lipec nisem nikoli srečal, če-prav je bilo za kaj takšnega precej mož-nosti.

Celje navsezadnje ni veliko mesto,prej ali slej se ti v glavi utrne slika: aha,ta obraz sem že videl.

Prvi stik z njo je bila slika fotoela-borata kriminalistične službe.

Obraz s široko razprtimi očmi,grozljivo preklan vrat in morje krvi, kise je zlilo na prsi in naprej po telesu.

Bila je stara petintrideset let, sam-ska, biološka ura ji je že glasno odzva-njala, morda se je prav zato zapletla sTomažem. Srečevala sta se v glavnempri njej, vendar nista živela skupaj.

Ljudje so vstopali v sodno dvorano,pred menoj sta bila starša umorjene, iz-gubljena, pretresena, nerodna, polnapričakovanja, ozirala sta se naokrog inme brezbrižno pogledala. Zanju je bilovse novo, tudi moja škrlatno rdeča to-ga, za katero še nista vedela, da jo bos-ta v dno duše zasovražila.

Nisem se hotel riniti mimo, čakalsem in vstopil zadnji.

Predsednik senata je potrpežljivogledal predse, spremljal udeležencepostopka, da zasedejo svoja mesta, inmirno držal dlani na še zaprtem spisu.

Prehitro osivela glava sodnika Do-lenca je kraljevala visoko nad vsemi.Moral bi že davno sedeti v senatu vi-šjega sodišča, a ni želel iz razpravnedvorane. To je bilo njegovo igrišče, tuje držal vse niti v svojih rokah, okušalje življenje, ki je naplavilo predenj ple-ve družbe, izmečke in nesrečnike. Do-lenc ni zgolj sledil tožilskim predlo-gom, trudil se je resnično pretehtati vseizvedene dokaze, kar je včasih pripelja-lo do presenetljivih odločitev.

Z Dolencem je Tomaž imel vsajmožnost.

Obtožbo je zastopal Lojze Novak,ki je grizel do konca. Upoštevanja vre-den nasprotnik, ki se ni nikoli zadovo-ljil z na pol opravljenim delom, preve-ril je sleherno podrobnost in se na ob-ravnave vedno skrbno pripravil. Več-krat je tudi citiral sodno prakso, kar jemočno povečalo možnosti, da je v pos-topku uspel.

Sedla sva skoraj istočasno in si po-kimala.

Novak je nakrivil usta v hipen nas-mešek, kot nekakšno priznanje, da seveseli obračuna z menoj, in naslednjitrenutek zaledeneli izraz na obrazu.

Dolenc je preverjal prisotnost pričin drugih udeležencev, s pogledom semošinil grozd radovednih pripravnikov,ki so se stiskali v zadnji klopi, in razpo-redil spis po mizi. Rad sem si pripravilpomembnejše dele spisa tako, da so mibili v vsakem trenutku na voljo, da mine bi bilo treba v hipu, ko bi se moralzbrati na besede nasprotnika, kot nore-mu brskati po spisu. Zaradi tega sempotreboval veliko prostora in razpravnadvorana, kjer je potekalo sojenje, je na-menila obrambi široko mizo. Strojepis-ka je sedela na drugi strani pri tožilcuin to mi je močno godilo.

Drugi sodnik je bil Jelenc, majhenin precej prodoren kazenski sodnik, kise je odlično ujemal z Dolencem. V se-natu sta sedeli še dve neizraziti starejšiženski in moški s strogimi profesorski-mi očali, ki je sršeče upiral pogled vTomaža.

Dolenc je pokašljujoče pomiril gla-sove v dvorani. Predstavil je sestavo se-nata, z globokim žametnim basom jeopomnil vse prisotne, kako si predstav-lja svoje delo, pri katerem ni trpel no-benih ovir.

Gledal sem Tomaža, ki je nezaved-no pogledoval na desno, kjer sta sedelaSonjina starša, čeprav sem mu to predobravnavo strogo odsvetoval.

Pozabil je vse, kar sem mu naročil.Široko razširjenih oči je izražal

strah, negotovost, nikakor ni našel pro-stora, kamor bi položil potne dlani, kisi jih je kar naprej brisal ob hlače, ozi-ral se je naokrog, kakor bi hotel preve-riti, kdo vse se naslaja nad njegovimimukami.

• Glavna obravnava se prične zbranjem obtožnice.

Dolenc je pomignil Novaku, ki jeteatralno in slovesno vstal, poravnal si-vo togo in potisnil stol, s katerega jevstal, proč, da bi ga ne motil.

Ostre, bliskajoče se oči je zaril vTomaža in pričel.

• Obtoženi Tomaž Podvin je dne18. 5. 2004 v času med 22.30 in 23.00v stanovanju Miklošičeva 5 v Celju nagrozovit način umoril Sonjo Lipec …

Besede so kot težko kladivo padalena vse prisotne, izzvale neprijetno inmučno podoživljanje zadnjih trenutkovnesrečne žrtve, ki si je najbrž z rokama

1. poglavje

UUmmoorr SSoonnjjee LLiippeecc IIggoorr KKaarrlloovvššeekk


hotela stisniti prerezano grlo skupaj, dabi lahko vdihnila in se ne zadušila vlastni krvi, ki ji je drla iz vratu.

Stari Lipec, ki je izgubil edinko, jes strahovitim naporom stiskal ustnice,da bi ne zajokal, dal si je opraviti s to-laženjem žene, ki so ji popustile vse za-vore in je izbruhnila v silovitem hlipa-nju.

Novak je nalašč zastal, čeprav je bilvajen takšnih odzivov in bi mirno lah-ko dokončal tistih nekaj besed, s kate-rimi bi podal še pravno kvalifikacijokaznivega dejanja, a ni hotel.

Po drugi strani tudi Dolenc ni po-sredoval.

Iz izkušenj je vedel, da se na materumorjene nikakor ne gre spravljati zavtoriteto sodišča, pustil je, da je Lip-čeva izjokala najbolj žgoče solze in sesama od sebe umirila.

Prizor je nevajenim nagnal kri požilah, nihče v sodni dvorani ni ostalravnodušen do trpljenja uboge matere,Tomaž Podvin pa si je že na začetkuzapravil še tisto malo morebitne naklo-njenosti, ki pripada osumljencu, doklermu ne dokažejo, da je zares storil kaz-nivo dejanje.

Skozi prste, s katerimi sem si pod-piral glavo, sem preverjal pepelnatobledi obraz osumljenega. Branje obtož-nice je kakor nekakšen preizkus z de-tektorjem laži, nihče ne ostane ravno-dušen, izda se z odzivom dlani, skrče-nega telesa, cepetanjem nog, tresenjemkolen, globokim dihanjem, sukanjem

oči, nemim zanikovanjem, odkimava-njem z glavo, stiskanjem pesti.

Bil je močno prizadet, a kdo bi ve-del, zakaj. Zato, ker je umoril žensko,ali zato, ker ga obtožujejo umora, ki gani zagrešil?

Preden sem prevzel obrambo To-maža Podvina, sem si vzel tri dni časa,da bi dodobra proučil zadevo. V srcunisem dal veliko na včasih precej puhlebesede kolegov, da ima vsak pravico doobrambe, čeprav sem navzven sevedamoral zastopati takšno stališče. Ni mibilo treba zastopati za vsako ceno, zatosem odklonil primere, ko se mi je stvargabila. Če bi bil Tomaž Podvin priznal,da je zares umoril svojo prijateljico, biga bil odslovil, a je prisegal, da je ne-dolžen. Po svoje se mi je zasmilila nje-gova mati, ki je prišla prosit za zastopa-nje, ker je bila moja sodelavka v pod-jetju, kjer sem delal pred dvajsetimi le-ti kot vodja pravne službe.

Bili so dnevi, ko sem mu verjel,včasih pa se je vendarle vame zažrl kotčrv zvijajoči se dvom.

Zakaj bi kdo drug prerezal Sonjivrat v njenem stanovanju ob enajstihzvečer, ne da bi predtem na vse grlokričala in se poskušala rešiti?

Po drugi strani pa, zakaj bi to storilTomaž?

Dolenc je povabil Tomaža, da se iz-jasni o obtožbi.

– Nisem kriv, je hripavo iztisnil izsebe Tomaž, kakor bi ne bil vajen last-nega glasu.

– Imate kakšne ugovore pravne na-rave?

Vstal sem.– Ne, gospod predsednik.Lahko bi mu tudi samo odkimal,

ampak pri Dolencu si si hitro prislužilopazko, da v zapisnik ne more in nesme beležiti mojih gibov, ampak samojasne odgovore.

Ko sem sedal, sem se zavedel, dasem imel prav, ko sem Tomažu sveto-val, naj se ne zagovarja. Bil je povsemizgubljen. Karkoli bi mu položili na je-zik, bi potrdil in škode ne bi bilo večmogoče popraviti, posebej ne v takotežki zadevi, kot se je obetala.

– Se boste zagovarjali?Tomaž je odkimal in si živčno bri-

sal dlani ob pult, na katerega se je nas-lanjal, kakor da bo zdaj zdaj zgrmelpod nevidno težo, ki ga pritiska k tlom.

– Z da ali ne, prosim!– Ne, je kratko pogrknil.V dvorani je završalo, a se je hrum

v trenutku porazgubil.Tožilec je razočarano spustil priča-

kujoča ramena, da so se pobesila.Dolenc se ni trudil opozarjati ob-

dolženca, da je obramba tudi njegovapravica, odpustil ga je, da se je opote-kel na svoj sedež, in pogledal list, nakaterega si je zapisal dokaze, ki jih jetreba izvesti.

– Dokazovanje, je razglasil.


IIzz ss

ooddnnee

ddvvoo

rraannee

RRaa

zzvveedd

rriilloo

Odvetnica Valérie F., članicaodvetniške zbornice v Berge-racu (Dordogne), je 29. 10.

2000 na tržnici v kraju Issigeau, leta2001 nekajkrat na trgu v kraju Mont-pazier ter 1. 12. 2001 še na tržnici Gu-ands Hommes v Bardeauxu igrala nafizarmoniko. Pred seboj je položila natla odprt etui za violino, kamor so mi-moidoči lahko vrgli kak kovanec.

Odvetniška zbornica je zaradi ta-kega vedenja postopala disciplinskozoper navedeno kolegico in ji odvzelapravico opravljati poklic za dobo šes-tih mesecev.

Svet zbornice je bil mnenja, da je stakim ravnanjem kršila deontološkapravila, ki ne dovoljujejo odvetnikujavne ali zasebne dejavnosti, ki škodu-je časti odvetniškega poklica. To nače-lo namreč ne dovoljuje odvetniku, da zigranjem na javnih trgih vzpodbuja ra-dodarnost mimoidočih.

Odvetnica Valérie se je zoper takukrep pritožila na prizivno sodišče vBordeauxu, pristojno za sojenje nadrugi stopnji.

V pritožbi je navajala, da je ukrepneutemeljen iz sledečih razlogov:– da so koncerti, pri katerih je bila

aktivno udeležena, brezplačni, ker

se od publike ni zahtevalo plači-lo;

– da se igranje na javnem prostoru,čeprav deležno spontanih denarnihnagrad, ki pomenijo priznanjeglasbeniku, ne more šteti za »pro-sjačenje« in ne krši časti ter ugle-da. Zakon ne prepoveduje take de-javnosti umetniške narave, saj ni-ma nobene zveze z odvetniškimpoklicem in spada v zasebno ži-vljenje odvetnika;

– da svet zbornice nima pravice san-kcionirati zasebne dejavnosti, kerbi tak ukrep kršil določila členov 8in 10 Evropske konvencije o člove-kovih pravicah in vsekakor nobenpredpis ne prepoveduje odvetni-kom umetniškega udejstvovanja najavnem prostoru.Javni tožilec je zahteval, da se

pritožba zavrne:– ker je odvetnica Valérie F. prizna-

OOddvveettnniiccaa iinn hhaarrmmoonniikkaa

ddrr.. KKaarrlloo PPrriimmoožžiičč



RRaazzvv

eeddrrii

lloola, da je igrala na ulici in je imelapred seboj odprt etui za violino, vkaterem so bili kovanci, kar je ponjegovem mnenju pomenilo »pro-sjačenje« in torej škodljivo dejanjeza čast in ugled odvetniškega po-klica;

– ker v konkretnem primeru njenosklicevanje na člen 10 Evropskekonvencije o človekovih pravicah,ki jamči svobodo izražanja, ne pri-de v poštev, ker je gospa Valériekot odvetnica sprejela pravila, kiurejajo odvetniški poklic, in se ta-ko obvezala spoštovati precizna de-ontološka pravila, ki so potrebna,ker je odvetništvo del pravosodja.Tožilec je tudi navajal, da je odvet-niška zbornica javnopravna inštitu-cija, ki deluje v splošno korist, toje pravno varstvo državljanov, in kitorej ima dolžnost, da naj bedi nadravnanjem svojih članov;

– nazadnje je bil tožilec tudi mnenja,da takšno ravnanje s strani odvet-nika, kot je igranje na javnem pro-storu, ni izraz zasebnosti, ampakpredstavlja kršitev ugleda odvetniš-kega poklica, ki ga za vse pripad-nike temu poklicu predpisuje člen3 zakona št. 71-1130 z dne 3. 12.1971. Odvetnik namreč ne opravljanavadnega poklica, ampak poslan-stvo, ker mu pripada monopolnavloga varstva državljanov.Prizivno sodišče v Bordeauxu je

s sodbo št. 6732 z dne 3. 6. 2003 raz-sodilo, da odvetnica Valérie v kon-kretnem primeru ni zagrešila očita-nega ji prekrška zoper čast in ugledpoklica iz sledečih razlogov:

Najprej sodišče ugotavlja, da so vsmislu člena 3 citiranega zakonašt. 71-1130/1971 (in sprememb, ki sosledile) o reformi sodnih in drugihpravnih poklicev, »odvetniki ausiliaridella giustizia«, ker podajo prisego:»Prisežem kot odvetnik, da bomopravljal svoj poklic častno, vestno,neodvisno, pošteno in humano.«

Opravljanje tega poklica torej iz-ključuje vsako javno dejavnost, ki bilahko škodovala ugledu, in torej ne do-pušča, da bi odvetnik muziciral nacesti in na tržnicah (razen, če so touradne prireditve) in tako »zbujal« ra-dodarnost mimoidočih.

Takšno obnašanje v javnosti ustva-ri pri mimoidočih, ki spoznajo odvet-nika, slabo mnenje o njegovem pokli-cu, češ da se mora preživljati tudi sprosjačenjem, to pa gotovo ni v častodvetniškemu poklicu.

Sodišče nadalje ugotavlja, da jeobtožena odvetnica Valérie F. prizna-la, da je igrala trikrat harmoniko naulici ter da je imela v etuiju nekaj ko-vancev, da pa med igranjem ni nosilatoge ali katerega koli drugega znaka,ki bi pričal o njenem odvetniškem po-klicu, tako da sta jo spoznala samodva njena kolega.

Sodišče je bilo zato mnenja, da od-vetnica s konkretnim ravnanjem niškodovala ugledu poklica, ker ni bilona zunaj vidno, da je po poklicu od-vetnica, in ne le poulični muzikant, ta-ko da je lahko vedel za njen poklic sa-mo, kdor jo je osebno poznal.

Iz teh razlogov je prizivno sodiščev izvensodni obravnavi v prisotnostistrank odločilo, da se ukrep svetazbornice razveljavi in oprosti odvetni-co Valérie F. očitanih disciplinskihprekrškov.

Menim, da se s tako razsodbolahko strinjamo, tudi ob upoštevanjupredpisov italijanskega deontološkegakodeksa, pa tudi slovenskega. V sodbije poudarjeno, da dejavnost odvetnikani navaden poklic, ampak pravo po-slanstvo »n’est pas une simple profes-sion mais une ministére« in da zatoodvetnik ne sme opravljati nobene jav-ne ali zasebne dejavnosti, ki ni v skla-du z ugledom odvetništva.

To načelo je sicer splošno znano, ana žalost velikokrat neupoštevano.

V italijanskem kodeksu1 je to na-čelo zapisano v 5. členu: »Odvetnikmora pri svojem vedenju spoštovatidolžnost poštenja, dostojanstva inugleda.«

Francoska sodna praksa se obi-čajno sklicuje na zaprisego odvetni-kov: »Je jure, comme avocat, d’exer-cer mes fonctions avec dignité, consci-ence, indépendance, probité et huma-nité.«

Že citirani 5. člen pojasnjuje tudi,katero obnašanje v zasebnem življenjulahko pomeni disciplinski prekršek:»Odvetnik je podvržen disciplinskemupostopku tudi za dejanja, ki niso veza-na na odvetniški poklic, ko le-ta vpli-vajo na njegov poklicni ugled ali ško-dujejo časti odvetništva.«

Tako so italijanske odvetniškezbornice na primer razsodile, da za-greši disciplinski prekršek:– odvetnik, ki fizično napade novi-

narja, ki kljub številnim zahtevamni objavil na vidnem mestu sodbe,s katero je bil odvetnik oproščen

hudih kaznivih dejanj, o katerih jemed postopkom novinar obširnoporočal;

– odvetnik, ki je nastopal v javnihlokalih kot striptizer in je javno iz-javljal, da je po poklicu odvetnik;

– odvetnik, ki ne izpolnjuje svojih ob-veznosti do tretjih, kot je predvide-no v 56. in 59. členu kodeksa od-vetniške etike.2

Iz tega sledi, da predstavljajo krši-tev deontoloških pravil tista dejanja vzasebnem življenju, ki so spoznavna inodmevna v javnosti in ki škodijo ugle-du odvetnika in odvetništva.

Tudi v evropskih direktivah, ki sesicer sklicujejo na široko liberalizaci-jo trga, srečujemo podobna načela. Ta-ko tudi direktiva o elektronskem po-slovanju št. 31 iz leta 2000 v 8. čle-nu.3

Ugotovimo lahko, da je odvetnikudovoljeno igrati na harmoniko na uli-ci, in mu je pri tem dobrodošel tudikak kovanec, ali pa se udeležiti tekmo-vanja za mistra ali misico, svetujemopa, da si nadenete lasuljo, da ne biimeli sitnosti z odvetniško zbornico.

1 Obnovljen tekst deontološkega kodeksa (»Codi-ce deontologico«) je Državni svet odvetniškihzbornic odobril na seji z dne 26. 10. 2002.

2 Člen 56 – Odnosi s tretjimi osebami.Odvetnik mora imeti korekten in spoštljiv odnosdo sodnega osebja in do svojih delavcev ter nasplošno do vseh oseb, s katerimi stopi v stik medopravljanjem svojega poklica.I. – Tudi izven opravljanja poklica se mora odvet-nik v medsebojnih odnosih vesti tako, da ne ško-duje zaupanju, ki ga tretje osebe morajo imeti donjegove sposobnosti pri opravljanju poklicnihdolžnosti ter do dostojanstva poklica.Člen 59 – Dolžnost do izpolnitve obveznosti dotretjih.Odvetnik je dolžan redno izpolniti obveznosti dotretjih.I. – Neizpolnitev obveznosti, ki niso vezane naopravljanje poklica, se šteje za disciplinsko krši-tev takrat, ko je način ali resnost neizpolnitve ta-ka, da ogroža zaupanje tretjih do sposobnosti od-vetnika, da spoštuje svoje poklicne dolžnosti.3 Člen 8 – Zakonsko urejeni poklici1. Države članice zagotovijo, da je uporaba ko-mercialnih sporočil, ki so del storitev informacij-ske družbe, katera daje član zakonsko urejenegapoklica, ali ki takšno storitev predstavljajo, do-voljena ob upoštevanju poklicnih pravil, pred-vsem v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom inčastjo poklica, poklicno skrivnostjo ter pošte-nostjo do strank in sodelavcev.2. Države članice in Komisija brez poseganja vavtonomnost poklicnih združenj in organizacijspodbujajo le-te pri sestavljanju kodeksov ravna-nja v Skupnosti, da se določijo vrste podatkov, kise lahko skladno s pravili iz prvega odstavka po-sredujejo za namene komercialnih sporočil.3. Pri oblikovanju predlogov za pobude Skupnos-ti, ki bi se lahko izkazali za potrebne pri pravil-nem delovanju notranjega trga v zvezi s podatkiiz drugega odstavka, Komisija natančno upošte-va kodekse ravnanja, veljavne v Skupnosti, tertesno sodeluje z ustreznimi poklicnimi združenjiin organizacijami.4. Ta direktiva se uporablja poleg direktiv Skup-nosti o dostopu do dejavnosti in njenem izvajanjuv okviru zakonsko urejenih poklicev.


Programska oprema za vodenje odvetniških primerov (TomažAlič) – Čl, 28/11

IInntteerrvvjjuuOdvetnik in pisatelj – mag. Igor Karlovšek (mag. Bojan Kukec) –Int, 27/32Branko Vrstovšek: Odvetnik, ki ima največ zadev na ESČP vStrasbourgu (mag. Bojan Kukec) – Int, 28/17Aleš Zalar: Odvetniki – ključ mediacij! (mag. Bojan Kukec) – Int,29/21

IIzz ssooddnnee ddvvoorraanneeUmor Sonje Lipec (1. poglavje) (Igor Karlovšek) – Čl, 29/41

IIzz ssvveettaaKako seksi so odvetniki? (Dean Zagorac) – Zap, 27/14Rusija je »in« (Dean Zagorac) – Zap, 27/18Odvetniške družbe zatiskajo oči pred sindromom burnout (DeanZagorac) – Zap, 27/26ZDA: velike odvetniške firme spet rastejo (Dean Zagorac) – Zap,28/10Kitajska postaja nova zlata jama (Dean Zagorac) – Zap, 28/19Velika Britanija: liberalizacija odvetniškega trga (Dean Zagorac) –Zap, 28/31Obtožnice kar prek SMS (Dean Zagorac) – Zap, 29/27Šale o pravnikih in pravna kultura (Dean Zagorac) – Zap, 29/32

IIzzoobbrraažžeevvaannjjeeOdvetniška šola 2005: Že sedmič v šolo (mag. Bojan Kukec) –Por, 26/35Predlog sprememb pravnega študija (Blaž Radujko) – Mn, 27/19Odvetniško in sodniško pripravništvo v praksi (Jernej Podlipnik) –Čl, 29/155. konferenca evropskih odvetnikov o izobraževanju (BojanaPotočan) – Por, 29/25

IIzzvvrrššiillnnii ppoossttooppeekkPriznanje tujih izvršilnih naslovov (Boris Grosman) – Čl, 27/13

KKaazzeennsskkii ppoossttooppeekkZagovornik in kazenski postopek (Nataša Skubic) – Čl, 28/7Izhodišča za reformo kazenskega postopka v RS (1. del) (dr.Zvonko Fišer) – Čl, 29/4

MMeeddiijjii oo ooddvveettnniiššttvvuuOdvetnik in sodnica ovadila obdolženca (mag. Bojan Kukec) –Zap, 26/32Tožilec užaljen, sodnica kaznovala odvetnika (mag. Bojan Kukec)– Zap, 27/31Odvetnik – najdonosnejši poklic na Hrvaškem (mag. BojanKukec) – Zap, 28/32Od kakovosti in interesa domačih odvetnikov je odvisno, kolikobo pritožb na ESČP (mag. Bojan Kukec) – Zap, 29/38

MMeeddnnaarrooddnnaa ssrreeččaannjjaaZasedanje CCBE in predsednikov evropskih odvetniških zbornic(mag. Gregor Velkaverh) – Por, 26/19Izvajanje prevzema evropskega pravnega reda – odvetništvo(Aleksandra Janežič, Nina Drnovšek) – Por, 27/2349. kongres Mednarodne unije odvetnikov (UIA) (Mitja Stupan) –Por, 28/31Deset pravil FIS v slovenski sodni praksi (Tomaž Marušič) – Sp,29/17CCBE – posvet in seja v Bruslju (doc. dr. Konrad Plauštajner) –Por, 29/26Srečanje slovenskih in hrvaških odvetnikov (Tanja Sedušak) – Por,29/28

OOddvveettnniiššttvvooKakšna prihodnost nas čaka? (Tanja Sedušak) – Uv, 27/3Za večjo kvaliteto sojenja in s tem k dvigu ugleda in avtoritetepravosodja (dr. Ljubo Bavcon) – Čl, 27/4Qui facit per alium facit per se (mag. Mitja Jelenič Novak) – Čl,27/6Brezplačna pravna pomoč in odvetnik – aktualna problematika inpredlogi za izboljšanje (Darja Pristavec) – Čl, 27/10

SSTTVVAARRNNOO IINN AAVVTTOORRSSKKOOKKAAZZAALLOO 22000055

Leto VII, št. 5–8 (oziroma, šteto v celoti, 26–29)

Pojasnilo za uporabo obeh kazalUv – UvodnikČl – ČlanekInt – IntervjuMn – MnenjePor – PoročiloPril – PrilogaRec – Recenzija ali prikaz knjige, revijeSp – Sodna praksaZap – Zapis

V kazalih objavljamo celotni naslov posameznega prispevka, imeavtorja, zvrst prispevka ter številko glasila in stran objave.

Primer:• Čl, 26/11 – pomeni, da gre za članek, ki je objavljen v 26. številki glasila na11. strani!

SSTTVVAARRNNOO KKAAZZAALLOOAAnneekkddootteeIz mariborskih odvetniških in sodnih logov (mag. ViktorPlaninšec) – Zap, 28/35Advokat bo že sam lagal … (mag. Bojan Kukec) – Zap, 28/35

DDaavvkkiiOdpravnine – obremenitev in zahtevki (Jernej Podlipnik) – Čl,26/11

DDiisscciipplliinnsskkii ttoožžiilleeccSklep, št. 612/04 z dne 3. 1. 2005 (mag. Mitja Jelenič Novak) –Sp, 26/25

EEvvrrooppaa –– ooddvveettnniikkiiDisciplinska odgovornost odvetnikov, sodnikov in tožilcev vEvropi (dr. Karlo Primožič) – Zap, 26/17Revizija Kodeksa etike CCBE (dr. Konrad Plauštajner) – Čl, 28/4Nagrajevanje odvetniškega dela v Nemčiji (Boris Grosman) – Čl,29/13Kaj želi evropsko odvetništvo (mag. Gregor Velkaverh) – Por,29/23

EEvvrrooppsskkaa uunniijjaaPostopek predhodnega odločanja v perspektivi slovenskihodvetnikov (dr. Luigi Varanelli) – Čl, 27/9Kratek vodnik CCBE po evropski ustavi (Jernej Podlipnik) – Zap,27/16

EEvvrrooppsskkoo ssooddiiššččee zzaa ččlloovveekkoovvee pprraavviicceeRazmišljanja o reformi ESČP – ali se z večanjem učinkovitostisodišča v resnici povečuje zaščita človekovih pravic? (mag.Boštjan J. Turk) – Čl, 27/15Tudi vrhunski odvetniki niso (vedno) jamstvo za uspeh (mag.Bojan Kukec) – Sp, 27/26Odvetnik ne more biti kasneje v isti zadevi ustavni sodnik (mag.Bojan Kukec) – Sp, 28/15V Sloveniji gre za sistemsko kršenje pravic iz EKČP (mag. BojanKukec) – Sp, 29/30

IInn mmeemmoorriiaammPoslovili so se od nas – Zap, 26/24Poslovili so se od nas – Zap, 27/25In memoriam – Dušan Skok (mag. Bojan Kukec) – Uv, 28/3Poslovili so se od nas – Zap, 28/23

IInnffoorrmmaattiikkaaRačunalnik v odvetniški pisarni (Tomaž Alič) – Čl, 26/14


LLeettnn

oo kkaa

zzaalloo



LLeettnn

oo kkaa

zzaalloo

PPoolliittiikkaa iinn pprraavvooOdvetnik o vplivih politike na konkretne sodne postopke (mag.Bojan Kukec) – Por, 29/19

RRaazzvveeddrriillooSosednje črke – Zap, 26/38Aforizmi – Zap, 28/16Aforizmi – Zap, 28/27Aforizmi – Zap, 28/38Anagrami – Zap, 28/38Odvetnica in harmonika (dr. Karlo Primožič) – Zap, 29/42

RReecceennzziijjaa –– pprriikkaazzLidija Koman Perenič: Škoda in odškodnina (mag. Bojan Kukec)– Rec, 26/27Mitja Lamut: Potniške ladje na razglednicah (Andrej Razdrih) –Rec, 26/29Aleš Galič: Ustavno civilno procesno pravo (mag. Bojan Kukec) –Rec, 26/30Mag. Peter Prodanovič: Slovensko odvetništvo in celostna podobaodvetnika (mag. Bojan Kukec) – Rec, 27/22Siniša Štimac: Nematerialna škoda – pravni in medicinski aspekti(mag. Bojan Kukec) – Rec, 28/24Dr. Cooter, dr. Ulen: Ekonomska analiza prava (Jernej Podlipnik)– Zap, 28/26Pravdni postopek – zakon s komentarjem – 1. knjiga (1.–150 .člen) (mag. Bojan Kukec) – Rec, 29/33Dr. Marko Novak: Uvod v pravno pisanje (mag. Bojan Kukec) –Rec, 29/36

RReekkrreeaacciijjaaOdvetniki na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji (DavidM. Kenda) – Por, 27/30Kolesarjenje po Srbiji in Črni gori (Andrej Razdrih) – Por, 28/28

SSooddiiššččee EESSČezmejno priznavanje odvetniške kvalifikacije (mag. BojanKukec) – Sp, 27/25Dopuščeno odprtje odvetniške pisarne tudi v drugi državi EU(mag. Bojan Kukec) – Sp, 28/14Vloga odvetnika pred Sodiščem ES (dr. Marko Ilešič) – Uv, 29/3Obvezno odvetniško zastopanje v procesnem pravu Sodišča ES –procesna predpostavka postulacijske sposobnosti (mag. JorgSladič, mag. Pavla Sladič - Zemljak) – Čl, 29/9

SSooddssttvvooKmalu (specializirana) družinska sodišča (mag. Bojan Kukec) –Čl, 26/16

SSttaattiissttiikkaaIz odvetniškega imenika – stanje 31. marca 2005 (Dušan Skok) –Zap, 26/23Iz odvetniškega imenika – stanje 30. junija 2005 – Zap, 27/29Iz odvetniškega imenika – stanje 30. septembra 2005 – Zap, 28/23Iz odvetniškega imenika – stanje 9. decembra 2005 – Zap, 29/39

SSvvoobbooddaa vveessttiiNekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov (Vlado Began) – Mn,27/21

SSvvoobbooddaa vveessttii –– ooddmmeevviiAli je krst dojenčkov v Katoliški cerkvi v nasprotju z ustavo?(Janez Prislan) – Mn, 28/18Nekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov (Rudi Markovič) – Mn,28/18

UUrreeddnniišškkii ooddbboorrČestitke – Zap, 26/34Čestitke – Zap, 28/21Odvetniki na Dnevih pravnikov 2005 – Zap, 28/31Dopolnitev – Zap, 29/18

UUssttaavvnnoo ssooddssttvvooPravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (dr. Ciril Ribičič)– Sp, 26/4Delavec se ne more odpovedati pravici do odpravnine (mag. BojanKukec) – Sp, 27/25

Tožba po ZUS ni učinkovito pravno sredstvo (mag. Bojan Kukec)– Sp, 29/29

VVaarrssttvvoo oosseebbnniihh ppooddaattkkoovvInformacijski superman (mag. Boštjan J. Turk) – Mn, 28/20

ZZaavvaarroovvaannjjee tteerrjjaatteevvPrenos lastninske pravice v zavarovanje (dr. Luigi Varanelli) – Čl,26/7

ZZbboorrnniiccaaSkupščina OZS – b. p. (mag. Bojan Kukec) – Uv, 26/3Hvala (Miha Kozinc) – Uv, 26/3Iz poročil o delu disciplinskih organov OZS (Dušan Skok) – Por,26/18Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (DušanSkok) – Por, 26/21Vpis tujih odvetnikov – Zap, 26/22Vpis tujih odvetnikov – Zap, 27/25Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije – Por,27/27Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (TanjaSedušak) – Zap, 28/21Razširjena seja Upravnega odbora OZS (mag. Bojan Kukec) –Zap, 28/22

ZZggooddoovviinnaaOdvetniki na glavnem nürnberškem procesu (dr. Janez Kranjc) –Zap, 26/36Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1964 (dr. Peter Čeferin) – Zap, 26/38Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1965–1967 (dr. Peter Čeferin) – Zap, 27/34 Slovenska odvetniška pisarna v Gorici (1918–1943) (TomažMarušič) – Čl, 28/36Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1968–1971 (dr. Peter Čeferin) – Zap, 28/38Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1972–1973 (dr. Peter Čeferin) – Zap, 29/40

AAVVTTOORRSSKKOO KKAAZZAALLOOAvtorjev 37 – 23 iz odvetniških vrst

TToommaažž AAlliiččRačunalnik v odvetniški pisarni – Čl, 26/14Programska oprema za vodenje odvetniških primerov – Čl, 28/11

LLjjuubboo BBaavvccoonnZa večjo kvaliteto sojenja in s tem k dvigu ugleda in avtoritetepravosodja – Čl, 27/4

VVllaaddoo BBeeggaannNekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov – Mn, 27/21

PPeetteerr ČČeeffeerriinnIz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1964 – Zap, 26/38Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1965–1967 – Zap, 27/34 Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1968–1971 – Zap, 28/38Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1972–1973 – Zap, 29/40

NNiinnaa DDrrnnoovvššeekkIzvajanje prevzema evropskega pravnega reda – odvetništvo(skupaj z Aleksandro Janežič) – Por, 27/23

ZZvvoonnkkoo FFiiššeerrIzhodišča za reformo kazenskega postopka v RS (1. del) – Čl,29/4

BBoorriiss GGrroossmmaannPriznanje tujih izvršilnih naslovov – Čl, 27/13Nagrajevanje odvetniškega dela v Nemčiji – Čl, 29/13


MMaarrkkoo IIlleeššiiččVloga odvetnika pred Sodiščem ES – Uv, 29/3

AAlleekkssaannddrraa JJaanneežžiiččIzvajanje prevzema evropskega pravnega reda – odvetništvo(skupaj z Nino Drnovšek) – Por, 27/23

MMiittjjaa JJeelleenniičč NNoovvaakkSklep, št. 612/04 z dne 3. 1. 2005 – Sp, 26/25Qui facit per alium facit per se – Čl, 27/6

IIggoorr KKaarrlloovvššeekkUmor Sonje Lipec (1. poglavje) – Čl, 29/41

DDaavviidd MM.. KKeennddaaOdvetniki na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji – Por,27/30

MMiihhaa KKoozziinnccHvala – Uv, 26/3

JJaanneezz KKrraannjjccOdvetniki na glavnem nürnberškem procesu – Zap, 26/36

BBoojjaann KKuukkeeccSkupščina OZS – b. p. – Uv, 26/3Kmalu (specializirana) družinska sodišča – Čl, 26/16Lidija Koman Perenič: Škoda in odškodnina – Rec, 26/27Aleš Galič: Ustavno civilno procesno pravo – Rec, 26/30Odvetnik in sodnica ovadila obdolženca – Zap, 26/32Odvetniška šola 2005: Že sedmič v šolo – Por, 26/35Mag. Peter Prodanovič: Slovensko odvetništvo in celostna podobaodvetnika – Rec, 27/22Čezmejno priznavanje odvetniške kvalifikacije – Sp, 27/25Delavec se ne more odpovedati pravici do odpravnine – Sp, 27/25Tudi vrhunski odvetniki niso (vedno) jamstvo za uspeh – Sp,27/26Tožilec užaljen, sodnica kaznovala odvetnika – Zap, 27/31Odvetnik in pisatelj – mag. Igor Karlovšek – Int, 27/32In memoriam – Dušan Skok – Uv, 28/3Dopuščeno odprtje odvetniške pisarne tudi v drugi državi EU –Sp, 28/14Odvetnik ne more biti kasneje v isti zadevi ustavni sodnik – Sp,28/15Branko Vrstovšek: Odvetnik, ki ima največ zadev na ESČP vStrasbourgu – Int, 28/17Razširjena seja Upravnega odbora OZS – Zap, 28/22Siniša Štimac: Nematerialna škoda – pravni in medicinski aspekti– Rec, 28/24Advokat bo že sam lagal … – Zap, 28/35Odvetnik o vplivih politike na konkretne sodne postopke – Por,29/19Aleš Zalar: Odvetniki – ključ mediacij! – Int, 29/21Tožba po ZUS ni učinkovito pravno sredstvo – Sp, 29/29V Sloveniji gre za sistemsko kršenje pravic iz EKČP – Sp, 29/30Pravdni postopek – zakon s komentarjem – 1. knjiga (1.–150 .člen) – Rec, 29/33Dr. Marko Novak: Uvod v pravno pisanje – Rec, 29/36Od kakovosti in interesa domačih odvetnikov je odvisno, kolikobo pritožb na ESČP – Zap, 29/38

RRuuddii MMaarrkkoovviiččNekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov – Mn, 28/18

TToommaažž MMaarruuššiičč Slovenska odvetniška pisarna v Gorici (1918–1943) – Čl, 28/36Deset pravil FIS v slovenski sodni praksi – Sp, 29/17

VViikkttoorr PPllaanniinnššeeccIz mariborskih odvetniških in sodnih logov – Zap, 28/35

KKoonnrraadd PPllaauuššttaajjnneerrRevizija Kodeksa etike CCBE – Čl, 28/4CCBE – posvet in seja v Bruslju – Por, 29/26

JJeerrnneejj PPooddlliippnniikkOdpravnine – obremenitev in zahtevki – Čl, 26/11Kratek vodnik CCBE po evropski ustavi – Zap, 27/16

Dr. Cooter, dr. Ulen: Ekonomska analiza prava – Zap, 28/26Odvetniško in sodniško pripravništvo v praksi – Čl, 29/15

BBoojjaannaa PPoottooččaann5. konferenca evropskih odvetnikov o izobraževanju – Por, 29/25

KKaarrlloo PPrriimmoožžiiččDisciplinska odgovornost odvetnikov, sodnikov in tožilcev vEvropi – Zap, 26/17Odvetnica in harmonika – Zap, 29/42

JJaanneezz PPrriissllaannAli je krst dojenčkov v Katoliški cerkvi v nasprotju z ustavo? –Mn, 28/18

DDaarrjjaa PPrriissttaavveeccBrezplačna pravna pomoč in odvetnik – aktualna problematika inpredlogi za izboljšanje – Čl, 27/10

BBllaažž RRaadduujjkkooPredlog sprememb pravnega študija – Mn, 27/19

AAnnddrreejj RRaazzddrriihhMitja Lamut: Potniške ladje na razglednicah – Rec, 26/29Kolesarjenje po Srbiji in Črni gori – Por, 28/28

CCiirriill RRiibbiiččiiččPravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – Sp, 26/4

TTaannjjaa SSeedduuššaakkKakšna prihodnost nas čaka? – Uv, 27/3Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije – Zap,28/21Srečanje slovenskih in hrvaških odvetnikov – Por, 29/28

DDuuššaann SSkkookkIz poročil o delu disciplinskih organov OZS – Por, 26/18Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije – Por,26/21Iz odvetniškega imenika – stanje 31. marca 2005 – Zap, 26/23

NNaattaaššaa SSkkuubbiiccZagovornik in kazenski postopek – Čl, 28/7

JJoorrgg SSllaaddiiččObvezno odvetniško zastopanje v procesnem pravu Sodišča ES –procesna predpostavka postulacijske sposobnosti (skupaj z mag.Pavlo Sladič - Zemljak) – Čl, 29/9

PPaavvllaa SSllaaddiičč -- ZZeemmlljjaakkObvezno odvetniško zastopanje v procesnem pravu Sodišča ES –procesna predpostavka postulacijske sposobnosti (skupaj z mag.Jorgom Sladičem) – Čl, 29/9

MMiittjjaa SSttuuppaann49. kongres Mednarodne unije odvetnikov (UIA) – Por, 28/31

BBooššttjjaann JJ.. TTuurrkkRazmišljanja o reformi ESČP – ali se z večanjem učinkovitostisodišča v resnici povečuje zaščita človekovih pravic? – Čl, 27/15Informacijski superman – Mn, 28/20

LLuuiiggii VVaarraanneelllliiPrenos lastninske pravice v zavarovanje – Čl, 26/7Postopek predhodnega odločanja v perspektivi slovenskihodvetnikov – Čl, 27/9

GGrreeggoorr VVeellkkaavvrrhhZasedanje CCBE in predsednikov evropskih odvetniških zbornic –Por, 26/19Kaj želi evropsko odvetništvo – Por, 29/23

DDeeaann ZZaaggoorraaccKako seksi so odvetniki? – Zap, 27/14Rusija je »in« – Zap, 27/18Odvetniške družbe zatiskajo oči pred sindromom burnout – Zap, 27/26ZDA: velike odvetniške firme spet rastejo – Zap, 28/10Kitajska postaja nova zlata jama – Zap, 28/19Velika Britanija: liberalizacija odvetniškega trga – Zap, 28/31Obtožnice kar prek SMS – Zap, 29/27


LLeettnn

oo kkaa

zzaalloo


AAuutt

hhoorrii

aall SS

yynnoopp

sseessmmaagg.. JJoorrgg SSllaaddiičč

mmaagg.. PPaavvllaa SSllaaddiičč -- ZZeemmlljjaakk

OOBBVVEEZZNNOO OODDVVEETTNNIIŠŠKKOO ZZAASSTTOOPPAANNJJEE VV PPRROOCCEESSNNEEMM PPRRAAVVUU SSOODDIIŠŠČČAA EESS –– PPRROOCCEESSNNAA PPRREEDDPPOOSSTTAAVVKKAA PPOOSSTTUULLAACCIIJJSSKKEESSPPOOSSOOBBNNOOSSTTII??

Avtorja v članku obravnavata vprašanja obveznega odvetniškegazastopanja. To obveznost najprej analizirata s stališča postulacijskesposobnosti in nato sprašujeta, ali je postulacijska sposobnost procesnapredpostavka. Nato podata pregled obveznega odvetniškega zastopanja vslovenskem civilnem postopku. Jedro članka pa je prikaz procesnepredpostavke obveznega odvetniškega zastopanja v procesnem pravupred Sodiščem Evropskih skupnosti, pri čemer avtorja razlikujeta medzastopanjem v postopku predhodnega odločanja in zastopanju vpostopkih s tožbami. Na koncu je podana razlika med postopkompooblastitve v Sloveniji in pred Sodiščem ES.


IIZZHHOODDIIŠŠČČAA ZZAA RREEFFOORRMMOO KKAAZZEENNSSKKEEGGAAPPOOSSTTOOPPKKAA VV SSLLOOVVEENNIIJJII

Avtor v svojem prispevku prikazuje nekatere poglavitne ugotovitveraziskave Izhodišča za modernizacijo kazenskega postopka v Sloveniji,ki jo je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljanipod vodstvom doc. dr. Katje G. Šugman, sam pa je v njej sodeloval koteden izmed avtorjev.

V nekoliko bolj splošnem uvodu so prikazana njegova razmišljanjao temeljnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za tako kompleksnospremembo, kakor je uvajanje novega kazenskega postopka, še zlasti,ker gre za postopek, ki temelji na drugačnih izhodiščih kot dosedanji. Vnadaljevanju posveča največjo pozornost predkazenskemu postopku, kibi utegnil biti najtrši oreh, in nato vmesni fazi kazenskega postopka,spremembam v ureditvi glavne obravnave in morebitnim novostim vpostopku s pravnimi sredstvi.

Prispevek posebej opozarja na spremembe, ki bi bile pomembne zadelo odvetnikov. Postopek, ki je zasnovan kot spor, pomeni v primerjavis sedanjim bistveno spremembo temeljnih razmerij v postopku in krepipoložaj ter naloge obrambe. Po drugi strani predlagane novosti vposameznih fazah postopka prinašajo odvetnikom širše konkretnemožnosti za njihovo aktivno delovanje (npr. prek obrambnih poizvedb, spogajanji, skrbjo za dokazni postopek in podobno).

JJoorrgg SSllaaddiičč,, LLLL.. MM.. PPaavvllaa SSllaaddiičč -- ZZeemmlljjaakk,, LLLL.. MM..

MMAANNDDAATTOORRYY LLEEGGAALL RREEPPRREESSEENNTTAATTIIOONN IINNTTHHEE PPRROOCCEEEEDDIINNGGSS LLEEGGIISSLLAATTIIOONN OOFF TTHHEE EECCJJ–– PPRROOCCEESSSS PPRREESSUUMMPPTTIIOONN OOFF PPOOSSTTUULLAATTIIOONNCCAAPPAABBIILLIITTYY??

The authors discuss the issue of the mandatory representation ofparties by attorneys in procedural law. This requirement is analysedfrom the point of view of the parties’ lack of capacity to submitpleadings themselves in court. The authors then examine the question asto whether this lack of capacity can be considered as an absolute bar toproceedings. In answer to this question, the authors then present therules on Slovenian civil procedure regulating mandatory representation.However, the core of this article is the mandatory representation ofparties by attorneys before the ECJ. As far as mandatory representationis concerned, a distinction is made between preliminary references anddirect applications before the ECJ. In conclusion, the authors present thedifferences in addressing the powers of attorney in ECJ procedural lawand Slovenian civil procedure.


AA BBAASSIISS FFOORR CCRRIIMMIINNAALL PPRROOCCEEDDUURREERREEFFOORRMM IINN SSLLOOVVEENNIIAA

In the present article, the author outlines certain fundamentalfindings of the research project entitled A Basis for the Modernizationof Criminal Procedure in Slovenia, conducted by the Institute ofCriminology of the Faculty of Law of the University of Ljubljana underthe guidance of Dr. Katja G. Šugman. The author of this article was oneof the researchers in the above-mentioned research project.

The somewhat general introduction presents a consideration of thefundamental conditions which must be fulfilled in order to realize sucha complex reform as is entailed by the introduction of a new criminalprocedure, particularly as it is a procedure which would be based ondifferent principles than hitherto. The main body of the article isdevoted to preliminary proceedings, which could prove to be the mostdifficult issue to deal with, followed by a consideration of theintermediate stage of criminal proceedings, reforms concerning themain hearing, and the possible novelties in proceedings with legalremedies.

The article particularly focuses on reforms which could be relevantto the work of attorneys. In contrast to the present regulation,adversarial proceedings are envisaged, which would essentially changethe fundamental relations in proceedings and strengthen the position aswell as the tasks of the defense. However, the proposed reforms inindividual stages of proceedings provide attorneys with broader concreteopportunities to play an active role in the course of proceedings (e.g. bymeans of defense inquiries and negotiations, attorneys attending toprocedures for taking evidence, etc.).

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: mag. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Boris Grosman, Jože Ilc, Hinko Jenull, mag. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Mitja Stupan

Urednika: , Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Mond Grafika, d. o. o. Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2005: 8.000 SIT (posamezna številka: 2.000 SIT; za študente: 500 SIT)Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 1.850 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Dušan Skok

AAvvtt

oorrsskk

ii ssiinn

ooppssii

ss

SSooddeellaavvcceemmSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbolje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektronski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st/29 -prelom 1/13/06 11:14 AM Page III

odvetnik st/29 -prelom 1/13/06 11:14 AM Page IV

1102 Ljubljana Odvetnik - Predstavitev · 2012-02-17 · Odvetnik Poštnina plačana pri pošti...

Documents

Transcript of 1102 Ljubljana Odvetnik - Predstavitev · 2012-02-17 · Odvetnik Poštnina plačana pri pošti...